Izobraževanje učiteljev za ocenjevanje v inkluzivni šoli

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i2.118

Ključne besede:

izobraževanje, inkluzija, poučevanje, ocenjevanje, osnovna šola, učenci, učitelji

Povzetek

Izhajajoč iz ideje o kakovostnem izobraževanju se srečujemo z izrazom inkluzija, inkluzivno izobraževanje pa pomeni sposobnost šole, da vsem učencem omogoči kakovostno izobraževanje, ne glede na razlike med njimi. Cilj inkluzivne šole je ustvariti šolsko okolje, v katerem bo vsak učenec dosegel svoj maksimum ne glede na učni potencial. Zato bi moralo biti ocenjevanje namenjeno spodbujanju učencev k aktivnemu sodelovanju v izobraževalnem procesu. Napake, ki jih povzročajo težave, je treba odpraviti, vendar ne smejo vplivati ​​na ocenjevanje učenčevega dela. Namen raziskave je ugotoviti usposobljenost učiteljev za ocenjevanje v inkluzivni šoli. V vzorec je bilo vključenih 459 učiteljev osnovnih šol. Podatki so bili pridobljeni januarja 2021 s pomočjo spletnega vprašalnika. Pridobljeni podatki so bili obdelani s programom SPSS. Rezultati kažejo, da so učitelji pripravljeni na poučevanje in ocenjevanje učencev s posebnimi potrebami, da razumejo njihove potrebe in poznajo pristope, metode in strategije, potrebne za delo s takšnimi učenci s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Dobljeni rezultati lahko učiteljem predstavljajo motivacijo za spodbujanje pozitivnega odnosa drugih učencev, kar pa bi koristilo vsem učencem.

Literatura

Blažič, M. (2021). Prispevek visokošolskega učnega okolja h kariernemu razvoju študentov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 93–113.

Biasiol Babić, R. (2009). Vrednovanje i ocjenjivanje s posebnim osvrtom na učenike s teškoćama u razvoju integrirane u redovini sustav odgoja i obrazovanja. Metodički obzori, 4(1–2), 207–2019. Available at: https://hrcak.srce.hr/45774 (retrieved 14. 1. 2021).

Demo H. (2019). Le competenze inclusive del docente. L'integrazione scolastica e sociale, 18(4), 346–349.

Drobnič, J. (2018). Inkluzija/integracija oseb s posebnimi potrebami v slovenski bibliografiji. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(3–4), 20–35.

EADSNE – European Agency for Development in Special Needs Education (2009). Key Principles for Promoting Quality in Inclusive Education. Recommendations for Policy Makers. Odense (Denmark): European Agency for Development in Special Needs Education.

EADSNE – European Agency for Development in Special Needs Education (2012). Teacher Education for Inclusion. Profile of Inclusive Teachers. Odense (Denmark): European Agency for Development in Special Needs Education.

IBE-UNESCO – International Bureau of Education-UNESCO. (2016). Training Tools for Curriculum Development – Reaching Out to All Learners. Geneva (Switzerland): Resource Pack for Supporting Inclusive Education.

Kadum, S., Šuvar, V. and Tomić, R (2020). Školska pedagogija. Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, Fakultet za odgojne i obrazovne znanosti.

Kadum, S., Štemberger, T. and Beneš, M. (2019). Socijalizacija darovite djece i odgojno-obrazovna podrška u prevenciji rizičnih ponašanja. V: Radetić-Paić, M. (ur.). Programi prevencije problema u ponašanju u lokalnoj zajednici (pp. 155–171). Pula: Sveučilište Jurja Dobrile, Fakultet za odgojne i obrazovne znanosti.

Kadum-Bošnjak, S. (2012). Suradničko učenje. Metodički ogledi, 19(1),181–199.

Kadum-Bošnjak, S. and Brajković, D. (2007). Praćenje, provjeravanje i ocjenjivanje učenika u nastavi. Metodički obzori, 2(2), 35–51.

Keller, R., Kunz, A., Luder, R. et al. (2018). Schulentwicklung für eine inklusive gesunde Schule am Beispiel der Projekte ,,SIS" und ,,Challenge". In: Zala-Mezö, E., Strauss, N.-C. and Häbig, J. (Eds.). Dimensionen von Schulentwicklung. Münster: Waxmann.

Kiswarday, V. R and Štemberger, T. (2017). Pomen inkluzivnih kompetenc z vidika bodočih vzgojiteljev predšolskih otrok. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32 (2), 3–17.

Kyriacou, Ch. (1995). Temeljna nastavna umijeća. Zagreb: Educa.

Luder, R., Kunz, A. and Müller Bösch, C. (2019). Das Besondere der Pädagogik einer inklusiven Schule. In: Luder, R., Kunz, A. and Müller Bösch, C. (Eds.). Inklusive Pädagogik und Didaktik. Bern: hep-Verlag.

Martan, V., Skočić Mihić, S. and Puljar, A. (2016). Nastavane strategije učitelja u podučavanju učenika sa specifičnim teškoćama učenja. Život i škola: časopis za teoriju i praksu odgoja i obrazovanja, 62(3), 139–150. Available at: https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=260823 (retrieved 28. 8. 2021).

MZOS – Ministarstvu znanosti, obrazovanja i športa. (2019). Pravilnik o načinima, postupcima i elementima vrednovanja u osnovnoj i srednjoj školi. Zagreb. Available at: https://www.sss-makarska.hr/spisi/skola/pravilnik_vrednovanje_os_ss_2019_8_30.pdf (retrieved 14. 8. 2021).

MZOS – Ministarstvu znanosti, obrazovanja i športa. (2014). Naputak o praćenju i ocjenjivanju učenika s teškoćama u razvoju u osnovnoj i srednjoj školi. Available at: http://hud.hr/wp-content/uploads/sites/168/2014/11/naputak-prac-ocj1.pdf (retrieved 14. 1. 2021).

Mura, A. and Zurru, A. L. (2019). Professionalità docente e processi di inclusione: dall’indagine sulle pratiche didattiche alla rilevazione dei bisogni formativi. L'integrazione scolastica e sociale, 18(1), 43–57.

Partalo, D., Šindić, A. and Ličen, N. (2022). Competencies and Intergenerational Learning of the Preschool Teachers. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 37–49.

Rajić, V. (2017). Pristupi vrednovanju u obrazovanju. V: Matijević, M. (ur). Nastava i škola za net- generacije (pp. 256–270). Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilište u Zagrebu.

Robinson, L. and Buly, M. R. (2007). Breaking the Language Barrier: Promoting Collaboration between General and Special Educators. Teacher Education Quarterly, 34(3), 83–94.

Strniša, T. and Juriševič, M. (2018). Razvoj strokovne samopodobe specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 116–130.

Štemberger, T. (2013). Učiteljeva pripravljenost na inkluzijo. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 28(3–4), 3–17.

Tot, D. and Klapan, A. (2008). Ciljevi stalnoga stručnog usavršavanja: mišljenje učitelja. Pedagogijska istraživanja, 5(1), 60–71.

UN. (2006). Convention on the rights of persons with disabilities and Optional Protocol, United Nations. Available at: https://social.desa.un.org/issues/disability/crpd/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities-crpd (retrieved 28. 4. 2021).

UNESCO. (1994). Salamanca Statement on Principles, Policy and Practice in Special Needs Education and Framework for Action on Special Needs Education. Available at: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000098427 (retrieved 28. 4. 2021).

UNESCO. (2016). Education 2030. Incheon Declaration and Framework for Action for the Implementation of Sustainable Development Goal 4. Available at: http://uis.unesco.org/sites/default/files/documents/education-2030-incheon-framework-for-action-implementation-of-sdg4-2016-en_2.pdf (retrieved 8. 2. 2021).

Užarević, A. (2012). Praćenje i ocjenjivanje učenika s teškoćama u razvoju. [Master's thesis]. Osijek. Josip Juraj Strossmayer University, Faculty of humanities and Social Sciences. Available at: https://repozitorij.ffos.hr/islandora/object/ffos%3A1652/datastream/PDF/view (retrieved 29. 5. 2021).

Prenosi

Objavljeno

2024-09-12

Kako citirati

Kadum, S., Ukić , A.-M., & Lepičnik Vodopivec, J. (2024). Izobraževanje učiteljev za ocenjevanje v inkluzivni šoli . Pedagoška Obzorja, 39(2), 22–35. https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i2.118

Številka

Rubrike

Prispevki