Ocenjevanje kompetenc vzgojiteljev za vzgojo otrok prvega starostnega obdobja
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i1.122Ključne besede:
vrtec, vzgojitelji, kompetence vzgojiteljev, prvo starostno obdobjePovzetek
Sodobni trendi institucionalne vzgoje izkazujejo potrebo po specifičnih kompetencah vzgojiteljev, ki delajo v oddelkih prvega starostnega obdobja (gre za oddelke, v katere so vključeni otroci med prvim in tretjim letom starosti). To potrjujejo tudi teoretična spoznanja in praktične izkušnje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vzgojo otrok prvega starostnega obdobja. Cilj te empirične kvalitativne študije z elementi primerjalnega pristopa je raziskati, osvetliti in razumeti perspektivo vzgojiteljev o lastnih kompetencah za delo z otroki tega obdobja v vrtcih v Bosni in Hercegovini in Republiki Sloveniji. Raziskavo smo izvedli v letu 2022. Za zbiranje podatkov smo uporabili na novo kreiran strukturiran spletni intervju v pisni obliki. V raziskavo je bilo vključenih 91 anketirancev. S tematsko analizo vsebine odgovorov anketirancev in teoretične postavitve koncepta kompetenc vzgojiteljev smo identificirali šest kategorij prednosti, povezanih z njihovimi kompetencami, in devet kategorij težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Ugotovitve raziskave kažejo, da vzgojitelji lastnih kompetenc ne prepoznajo kot optimalno razvitih.
Literatura
Barenthien, J., Opperman, E., Anders, Y. et al. (2020). Preschool teachers’ learning opportunities in their initial teacher education and in-service professional development – do they have an influence on preschool teachers’ science-specific professional knowledge and motivation? International Journal of Science Education, 42(5), 744–763. https://doi.org/10.1080/09500693.2020.1727586
Belasko, M., Herrán, E. and Anguera, M. T. (2019). Dressing toddlers at the Emmi Pikler nursery school in Budapest: caregiver instrumental behavioral pattern. European Early Childhood Education Research Journal, 27(6), 872–887. Avaliable at https://doi.org/10.1080/1350293X.2019.1678928
Belza, H., Herrán, E. and Anguera, M. T. (2019). Early childhood, breakfast, and related tools: analysis of adults’ function as mediators. European Journal of Psychology of Education, 35, 495–527. https://doi.org/10.1007/s10212-019-00438-4
Blažič, M. (2021). Prispevek visokošolskega učnega okolja h kariernemu razvoju študentov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 93–113.
Šindić, A., Pribišev Beleslin, T., Ratković, D (2019). Vključevanje umetniških izraznih sredstev v učno okolje predšolskih otrok. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(3-4), 80–91.
Erčulj, J., Ivanuš-Grmek, M., Lepičnik-Vodopivec et al. (2008). Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev: evalvacija vzgoje in izobraževanja v RS. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Hammond, R. A. (2021). Seeing infants differently: Magda Gerber’s contributions to the early care and education field and their continuing relevance. Early Child Development and Care, 191(7–8), 1302–1315. https://doi.org/10.1080/03004430.2020.1865942
Hooley, T., Wellens, J. and Marriott, J. (2012). What is Online research? Using the Internet for Social Science Research. New York: Bloomsbury Academic.
Kordeš Demšar, M. (2007). Pedagogika Montessori. Sodobna pedagogika, 58(4), 80–91.
Labak, I., Sablić, M. and Škugor, A. (2022). Kolegialno opazovanje kot orodje za usmerjanje osebnega profesionalnega razvoja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 80–93.
Lipscomb, S., Chandler, K. D., Abshire, C. et al. (2022). Early childhood teachers' self-efficacy and professional support predict work engagement. Early Childhood Education Journal, 50(4), 675–685. https://doi.org/10.1007/s10643-021-01182-5
Mavrič, M. (2019). Didaktična načela poučevanja glasbe v pedagogiki Montessori. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34 (3–4), 66–79.
Mayring, Ph. (2022). Qualitative Content Analysis: a Step-by-Step Guide. London, Los Angeles: SAGE.
Merriam, S. B. and Tisdell, J. (2015). Qualitative Research: A Guide to Design and Implementation. San Francisco: Jossey-Bass.
Mohamed, Z., Valcke, M. and Ve Wever, B. (2017). Are they ready to teach? Student teachers’ readiness for the job with reference to teacher competence frameworks. Journal of Education for Teaching, 43(2), 151–170. https://doi.org/10.1080/02607476.2016.1257509
Montesori, M. (2003). Upijajući um. Beograd: DN Centar.
Morris, A. (2015). A practical introduction to in-depth interviewing. SAGE.
Morse, J. M., Barrett, M., Mayan, M. et al. (2002). Verification strategies for establishing reliability and validity in qualitative research. International Journal of Qualitative Methods, 1(2). 13–22. https://doi.org/10.1177/160940690200100202
Partalo, D., Šindić, A. and Ličen, N. (2022). Competencies and intergenerational learning of the preschool teachers. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 37–49.
Perko, J., Cugmas, Z. and Pšunder, M. (2019). Nega in vzgoja mlajšega otroka kot pomembna temelja razvoja. V: Čotar Konrad, S. (ur.). Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja [Early childhood education and care of children under the age of three] (pp. 125–138). Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Retar, I. and Lepičnik Vodopivec, J. (2017). Kompetentnost vzgojiteljev za inovativno gibalno poučevanje. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(1), 17–23.
Sagastui, J., Herrán, E. and Anguera, M. T. (2020) A systematic observation of early childhood educators accompanying young children’s free play at emmi pikler nursery school: instrumental behaviors and their relational value. Frontires in Psychologhy, 11, 1731. https://doi.org/10.3389/fpsyg.2020.01731
Sucuoglu, B., Bakkaloglu, H., Iscen Karasu, F. et al. (2014). Preschool teachers' knowledge levels about inclusion. Educational Sciences: Theory and Practice, 14(4), 1477–1483.
Šindić, A., Pribišev Beleslin, T., Ratković, D (2019). Vključevanje umetniških izraznih sredstev v učno okolje predšolskih otrok. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(3-4), 80–91.
Šindić, A., Partalo, D. and Ličen, N. (2022). Predictors of intergenerational learning in kindergarten. Nova prisutnost, 20(2), 375–387. https://doi.org/10.31192/np.20.2.10
Vilig, K. (2016). Kvalitativna istraživanja u psihologiji. Beograd: Clio.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2024 Tanja Glišić, Aleksandra Šindić, Jurka Lepičnik Vodopivec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
