Komunikacijske preference študentov v visokem šolstvu
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v41i1.192Ključne besede:
komunikacijske preference, zadovoljstvo študentov, visokošolske institucije, institucionalna komunikacija, družbena prisotnost, odnosni marketing, digitalna komunikacijaPovzetek
Raziskava celovito preučuje komunikacijske prakse slovenskih visokošolskih institucij ter analizira uporabo, preference, zadovoljstvo in odnos študentov do institucionalne komunikacije. Teoretični okvir temelji na dialogičnih in odnosnih pristopih, ki poudarjajo pomen odzivnosti, transparentnosti in dvosmernega komuniciranja kot pogojev kakovostne institucionalne interakcije. Raziskava uporablja kvantitativni pristop in anketni vprašalnik ter vključuje 688 študentov iz različnih visokošolskih institucij in z različnih študijskih področij. Omogoča sistematičen vpogled v komunikacijske vzorce ter analizo vpliva demografskih in vsebinskih dejavnikov na komunikacijsko vedenje študentov. Rezultati razkrivajo pomembna neskladja med pričakovanji študentov in obstoječimi institucionalnimi praksami, zlasti pri obštudijskih vsebinah, kjer se pojavlja največja komunikacijska vrzel. Spol, starost in področje študija statistično značilno vplivajo na uporabo in zadovoljstvo s komunikacijskimi kanali, medtem ko se vsebina komunikacije izkazuje za najmočnejši določilnik preferenc. Zadovoljstvo s komunikacijo je najpomembnejši napovednik odnosa študentov do institucije, kar potrjuje osrednjo vlogo strateške, transparentne in konsistentne komunikacije pri oblikovanju zaupanja, pripadnosti in pozitivnih institucionalnih odnosov v visokošolskem prostoru.
Literatura
1. Ahmad, N. N. in Masroor, F. (2020). The study of generic patterns of mission and vision statements of the universities. Liberal Arts and Social Sciences International Journal (LASSIJ), 4(2), 159–178. https://doi.org/10.47264/idea.lassij/4.2.13
2. Blažič, Mojca (2021). Prispevek visokošolskega učnega okolja h kariernemu razvoju študentov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 93–113. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/67
3. Cole, A. W., Lennon, L. in Weber, N. L. (2019). Student perceptions of online active learning practices and online learning climate predict online course engagement. Interactive Learning Environments, 29(2), 866–880. https://doi.org/10.1080/10494820.2019.1619593
4. De Sabando, R., Lafuente, A., Forcada Sainz, F. J. in Zorrilla Calvo, M. P. (2018). The marketing orientation as a university management philosophy: A framework to guide its application. Cuadernos de Gestión, 18(2), 37–58. https://doi.org/10.5295/cdg.150576al
5. Elken, M. (2019). Marketing in higher education. V J. C. Shin in P. Teixeira (ur.), Encyclopedia of international higher education systems and institutions (str. 1–5). Springer.
6. Grunig, J. E. in Hunt, T. (1984). Managing public relations. Holt, Rinehart and Winston.
7. Hall, H. (2018). The marketisation of higher education: Symptoms, controversies, trends. EiP, 17(1), 33–42. https://doi.org/10.12775/EiP.2018.003
8. Hon, L. C. in Grunig, J. E. (1999). Guidelines for measuring relationships in public relations. Institute for Public Relations.
9. Karahasanović, D., Šterk, A., Nuhić, M., Nuhić, A., Prosen, M. in Ličen, S. (2025). Digitalna pismenost študentov v visokošolskem izobraževanju: pilotna raziskava. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 40(1), 124–138. https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i1.165
10. Kaufmann, R. in Vallade, J. I. (2022). Exploring connections in the online learning environment: Student perceptions of rapport, climate, and loneliness. Interactive Learning Environments, 30(10), 1794–1808. https://doi.org/10.1080/10494820.2020.1749670
11. Looney, K. E. (2022). Computer mediated communication: Perceptions of academic advisors regarding text messaging in higher education [Doktorska disertacija, Franklin University). https://etd.ohiolink.edu/acprod/odb_etd/ws/send_file/send?accession=frank1646054773542189&disposition=inline
12. Miletić, J. (2020). Uloga marketinga u upravljanju odgojnoobrazovnom ustanovom. Školski vjesnik, 69(1), 261–276. https://doi.org/10.38003/sv.69.1.7
13. Petre, I. L., Hristache, D. A., Dobrescu, M. M., Constantin, A., Dumitra, E.-C. in Radu, C.-G. (2025). Digital communication in higher education settings: A pilot study on students’ behavioural trends. Sustainability, 17(7), članek 3038. https://doi.org/10.3390/su17073038
14. Swanson, J., Renes, S. L. in Strange, A. T. (2020). The communication preferences of collegiate students. V: P. Isaias, D. G. Sampson in D. Ifenthaler (ur.), Online teaching and learning in higher education (sstr. 65–78). https://doi.org/10.1007/978-3-030-48190-2_4
15. Šimec, M., Erjavec, K. in Blažič, M. (2022). Inovativna didaktična metoda: meduniverzitetno online projektno delo. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(3-4), 3–22. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/88
16. Tankosic, M., Manic, L. in Mikić, A. (2024). Students’ perceptions and satisfaction in evaluating communication channels. Društvene i humanističke studije, 9(2), 1463–1484. https://doi.org/10.51558/2490-3647.2024.9.2.1463
17. Taylor, M. in Kent, M. L. (2014). Dialogic engagement: Clarifying foundational concepts. Journal of Public Relations Research, 26(5), 384–398. https://doi.org/10.1080/1062726X.2014.956106
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Ksenija Korenjak Kramar, Karmen Erjavec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
