Dojemanje kognitivne igre pri starejših med epidemijo covida-19
Ključne besede:
kognitivne igre, starejši, ohranjanje spomina, medgeneracijsko druženje, epidemijaPovzetek
V zadnjih dveh desetletjih na področju raziskovanja kognitivnega staranja pridobivajo na pozornosti didaktične ali kognitivne igre kot vadbene intervencije za odpravo starostnih primanjkljajev. Ker manjkajo študije, ki bi s kvalitativnim in kvantitativnim pristopom merile percepcijo kognitivne igre v času epidemije covida-19 pri starejših, je bil cilj te študije ugotoviti, kako so starejši nad 70 let zadovoljni z igro in kakšna je učinkovitost in uspešnost igranja kognitivne igre pri ohranjanju spomina in medgeneracijskem druženju, zabavi in užitku v igranju v času epidemije covida-19. Rezultati so pokazali, da so bili starejši statistično značilno bolj zadovoljni z igro v drugem valu epidemije covida-19 kot v prvem. Višje izobraženi so bili bolj zadovoljni z igro. Udeleženci s simptomi blage do izrazite depresije so pri reševanju nalog imeli več težav v primerjavi s tistimi, ki niso imeli simptomov depresije, in bili so slabše motivirani za igranje igre. Največ zadovoljnih udeležencev je bilo med tistimi, ki so živeli sami ali s partnerjem.
Literatura
Börsch-Supan, A., Brandt, M., Hank, K. idr. (2011). The Individual and the Welfare State. Life Histories in Europe. Heidelberg: Springer.
Blažič, M. in Rončevič, A. (2009). Hurdles of multimedia usage in the teaching process. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 24(2), 153–170.
Bengston, L. in Oyama, P.S. (2007). Intergenerational Solidarity. Economic in Social Ties. Pridobljeno dne 20.02.2020 s svetovnega spleta: http://www.un.org/esa/socdev/unyin/documents/egm-unhq-okt07-bengston.pdf.
Clay, O.J., Edwards, J.D., Ross, L.A. idr. (2009). Visual function and cognitive speed of processing mediate age-related decline in memory span and fluid intelligence. Journal of Aging and Health, 21(4), 547–566.
Craik, F.I. in Rose, N.S. (2012). Memory encoding and aging: a neurocognitive perspective. Neuroscience and Biobehavioral Reviews, 36(7), 1729–1739.
D’Ath, P.J., Katona, P.H., Mullan, E. idr. (1994). Screening, Detection and Management of Depression in Elderly Primary Care Attenders. Pridobljeno dne 20.02.2020 s svetovnega spleta: https://www.researchgate.net/publication/15354739__Screening_Detection_and_Management_of_Depression_in_Elderly_Primary_Care_Attenders_I_The_Acceptability_and_Performance_of_the_15_Item_Geriatric_Depression_Scale_GDS15_and_the_Development_of_Short_Versions.
Čagran, B., Ivanuš Grmek, M. in Štemberger, T. (2009). Zunanja učna diferenciacija in čustveno –osebnostni vidik učenja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 24(2), 3–20.
Duh, M. in Kač Nemanič, M. (2018) Spremljanje razvoja likovne ustvarjalnosti pri pouku grafičnega oblikovanja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 31–46.
DeDe, G., Caplan, D., Kemtes, K. idr. (2004). The relationship between age, verbal working memory and language comprehension. Psychology and Aging, 19(4), 601–616.
Drag, L.L. in Bieliauskas, L.A. (2010). Contemporary review 2009: Cognitive aging. Journal of Geriatric Psychiatry Neurology, 23(2), 75–93.
Foster, L. in Walker, A. (2015). Active and successful aging. Gerontologist, 55(1), 83–90.
Hvalič Touzery, S. (2010). Osamljenost starih ljudi. Pridobljeno dne 13.01.2021 s svetovnega spleta: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1025.html.
Hwang, M., Hong, J., Hao, Y. idr. (2011). Elders’ usability, dependability, and flow experiences on embodied interactive video games. Educational Gerontology, 37(8), 715–731.
Kerbler, B., Sendi, R. in Filipovič Hrast, M. (2017). Odnos starejših ljudi do doma in domačega bivalnega okolja. Urbani izziv, 28(2), 18–31.
Kranjc, A., Findeisen, D., Ličen, N. idr. (2013). Posebnosti izobraževanja starejših. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje.
Kray, J. in Lindenberger, U. (2000). Adult age differences in task switching. Psychology and Aging, 15(126), 126–147.
Kabza, H. in Meyendorf, R. (2005). Kako razumeti depresijo. Ljubljana: Pisanica.
Lachman, M.E. (2006). Perceived control over aging-related declines: adaptive beliefs and behaviors. Current Direction of Psychological Science, 15(6), 282–286.
Lee, E.E., Depp, C., Palmer B.W. idr. (2020). High prevalence and adverse health effects of loneliness in community-dwelling adults across the lifespan. International Psychogeriatric, 31(10), 1447–1462.
Lu, M.-H., Lin, W. in Yueh, H.-P. (2017). Development and Evaluation of a Cognitive Training Game for Older People. Frontiers in Psychology, 8(1837), 1–15.
Nacke, L.E. (2009). Affective ludology: scientific measurement of user experience in interactive entertainment. Bleinge: Blekinge Institute of Technology.
Neto, H.S., Cerejeira, J. in Roque, L. (2018). Cognitive screening of older adults using serious games. Entertainment Computing, 28(2), 11–20.
Park, D.C., Lautenschlager, G., Hedden, T. idr. (2002). Models of visuospatial and verbal memory across the adult life span. Psychology and Aging, 17(2), 299–320.
Pečjak, S. (2009). Z igro razvijajmo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Potočnik, D. (2010). Metodične značilnosti sodobnega pouka zgodovine. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 25(1), 55–77.
Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost. Socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka.
Rowe, J.W. in Kahn, R.L. (1997). Successful aging. Gerontology, 37(4), 433–440.
Rubin H.J. in Rubin, I.S. (2005). Qualitative interviewing. New York: Thousand Oaks.
Schmiedek, F., Bauer, C., Lövdén, M. idr. (2010). Cognitive enrichment in old age: Web-based training programs. GeroPsychiology, 23(2), 59–67.
SURS, Statistični urad Republika Slovenija (2018) Projekcije prebivalstva EUROPOP 2018 za Slovenijo. Pridobljeno dne 13.01.2021 s svetovnega spleta: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8316.
Skela-Savič, B. (2017). Development of nursing professionalization elements in Slovenia. Obzornik zdravstvene nege, 51(4), 274–297.
Smole, U., Čagran, B. in Hus, V. (2016). Preživljanje prostega časa četrtošolcev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 31(2), 52–69.
Turgeon, M., Lustig, C. in Meck, W. H. (2016). Cognitive aging and time perception: roles of bayesian optimization and degeneracy. Frontiers in Aging Neuroscience, 8(102). Pridobljeno dne 13.01.2021 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.3389/fnagi.2016.00102.
Wang, M.Y., Chang, C.Y. in Su, S.Y. (2011). What’s cooking? Cognitive training of executive function in the elderly. Frontiers in Psychology, 2(228). Pridobljeno dne 20.01.2021 s svetovnega spleta: https://doi.org/10.3389/fpsyg.2011.00228.
Wiemeyer, J. in Kliem, A. (2012). Serious games in prevention and rehabilitation – a new panacea for elderly people? European Review of Aging and Psychical Activity, 9, 41–50.
World Health Organization (2015). The Global Strategy and Action Plan On Ageing and Health (2016–2020). Pridobljeno dne 26.01.2021 s svetovnega spleta: http://who.int/ageing/global--strategy/en/.
Zagal, J.P., Jochen, R. in Idris, H. (2006). Collaborative games: Lessons learned from board games. Simulation & Gaming, 37(1), 24–40.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Ljiljana Leskovic, Karmen Erjavec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
