Razvijanje odnosa do kulturne dediščine pri predšolskem otroku
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v41i1.213Ključne besede:
kulturna dediščina, predšolska vzgoja , muzejska pedagogika, aktivno učenje, medkulturni dialogPovzetek
Kulturna dediščina je ključni del kurikuluma predšolske vzgoje, saj otrokom omogoča spoznavanje in spoštovanje lastne ter drugih kultur skozi aktivno udeležbo v družbenem okolju. Vrtec mora omogočiti obiske kulturnih ustanov, kjer otroci z doživljajsko izkušnjo razvijajo ročne spretnosti, ustvarjalnost in estetsko izraznost. Nacionalni program poudarja razvoj psihičnih in socialnih kompetenc, kot so empatija, solidarnost in kritično mišljenje ter preprečevanje predsodkov. Sodelovanje vrtcev z muzeji je ključno za kakovostno izvajanje pedagoških vsebin, pri čemer muzejski pedagogi uporabljajo aktivne metode, prilagojene starosti otrok. Pomembna je tudi vloga vzgojiteljev, ki z lastnim zgledom in angažiranostjo spodbujajo otrokovo sodelovanje. Pomanjkanje rednih obiskov strokovnjakov in neustrezna komunikacija med institucijami omejujeta kakovost izobraževanja, zato bi bilo treba sistematično izboljšati sodelovanje, razširiti muzejske abonmajske ponudbe in usposabljati vzgojitelje.
Literatura
1. Baird, O. (2012). “Hands-on” activities in an art gallery: How educational they are? V Ž. Jelavić (ur.), Old questions, new answers: Quality criteria for museum education (str. 232–241). ICOM Croatia. https://www.researchgate.net/publication/228333165_Hands-on_activities_in_an_Art_Gallery_how_educational_they_are
2. Banjac, M. (2023). Izkustveno učenje in izobraževanje o politiki v okviru državljanske vzgoje. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 38(3-4), 84–101. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/112
3. Batič, J., Čeplak Mencin, R., Mikuž, M. in Moder, G. (ur.). (2005). Icomov kodeks muzejske etike. ICOM, Mednarodni muzejski svet, Slovenski odbor.
4. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Ministrstvo za šolstvo in šport.
5. Bogataj, J. (2007). Razumevanje, razsežnosti in uporaba kulturne dediščine v programih otroških vrtcev. V Kulturna dediščina v kurikulu vrtca (str. 22–30). Skupnost vrtcev Slovenije.
6. Bračun Sova, R. (2013). Učenje kot “resna igra”: Muzej – pomemben partner v šolskem sistemu. Šolski razgledi, 64(11), 3.
7. Brander, P., Gomes, R., Cardenas, C., Taylor, M. in Vicente Abad, J. (2006). Izobraževalni priročnik: ideje, pripomočki, metode in aktivnosti za neformalno medkulturno vzgojo in izobraževanje mladostnikov ter odraslih. Ministrstvo za šolstvo in šport; Urad RS za mladino.
8. Bruninghaus Knubel, C. (2011). Muzejsko izobraževanje v kontekstu muzejskih funkcij. V Upravljanje muzeja (str. 29–43). http://www.nms.si/spdm/UPRAVLJANJE_MUZEJA_prakticni_prirocnik.pdf
9. Bucik, N., Požar Matijašič, N. in Pirc, V. (ur.). (2011). Kulturno-umetnostna vzgoja: priročnik s primeri dobre prakse iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
10. Glišić, T., Šindić, A. in Lepičnik Vodopivec, J. (2024). Ocenjevanje kompetenc vzgojiteljev za vzgojo otrok prvega starostnega obdobja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 39(1), 17–31. https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i1.122
11. Haramija, D. in Batič, J. (2011). Slovenska kulturna dediščina v zgodbah in podobah. V S. Kranjc (ur.), Obdobja 30: meddisciplinarnost v slovenistiki (str. 179–184). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
12. Hein, G. E. (2013). Progressive museum education: Examples from the 1960s. International Journal of Progressive Education, 9, 61–76. http://inased.org/v9n2/ijpev9n2.pdf
13. Jokilehto, J. (2005). The concept of cultural heritage. http://cif.icomos.org/pdf_docs/Documents%20on%20line/Heritage%20definitions.pdf
14. Kodelja, Z. (2006). O pravičnosti v izobraževanju. Krtina.
15. Kurikulum za vrtce. (2025). Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Zavod RS za šolstvo.
16. Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, L. (2008). Sodoben vrtec: možnost za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Znanstveno raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
17. Meršnik, Š. (2007). Nagovor zborniku. V Kulturna dediščina v kurikulu vrtca (str. 7–8). Skupnost vrtcev Slovenije.
18. Milovanov, K. Y., Nikitina, E. Y., Sokolova, N. L. in Sergeyeva, M. G. (2017). The creative potential of museum pedagogy within the modern society. Revista Espacios, 38, 27–37. http://www.revistaespacios.com/a17v38n40/a17v38n40p27.pdf
19. Perić Prkosovački, B., Popović Stijačić, M. in Brkić Jovanović, N. (2020). Vpliv učnih delavnic na pouk in učenje. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(1), 42–55. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/11
20. Pliberšek, U. (2025). Raznolikost pedagoških metod pri poučevanju o večkulturnosti. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 40(1), 47–63. https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i1.162
21. Ramovš, M. (1992). Polka je ukazana. Kres.
22. Rihter, A. (2007). Muzej – prostor za srečevanje, družabnosti in druženja. V Kulturna dediščina v kurikulu vrtca (str. 40–49). Skupnost vrtcev Slovenije.
23. Stradling, R. (2004). Poučevanje evropske zgodovine 20. stoletja. Zavod RS za šolstvo.
24. Talboys, G. K. (2016). Using museums as an educational resource: An introductory handbook for students and teachers. Routledge.
25. Tavčar, L. (2001). Otroci, mladostniki in odrasli v galeriji: priročnik za kustose pedagoge, učitelje, vzgojitelje in starše. Narodna galerija.
26. Tavčar, L. (2009). Uvod v muzejsko pedagogiko. Pedagoški inštitut.
27. Zuccon Martić, M. (2010). Za prvi posjet muzeju nitko nije premalen. A ni prevelik! V V. Skup muzejskih pedagoga Hrvatske s međunarodnim sudjelovanjem (str. 206–209). Hrvatsko muzejsko društvo.
28. Zuljan, D. (2014). Tehnološka pismenost v obdobju zgodnjega učenja. Univerzitetna založba Annales.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Maja Hmelak, Polona Gojkovič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
