Multimodalna analiza plesne dramatizacije študentov predšolske vzgoje
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i3-4.170Ključne besede:
predšolska vzgoja, multimodalni sestav, plesna dramatizacija, slikanica, kodi sporočanjaPovzetek
Plesna dramatizacija je najzahtevnejša in najbolj kompleksna vrsta plesne dejavnosti. Njena multimodalnost se kaže v tem, da združuje različne kode sporočanja: gibalni, zvočni, jezikovni, vizualni in prostorski kod. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali študenti prepoznavajo (razumejo) pomen povezovanja vseh kodov sporočanja, ki soustvarjajo pomen (vsebino) plesne dramatizacije. Vzorec je bil priložnostni, v raziskavo smo vključili 45 študentov 2. letnika Predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru, ki so si v mesecu juniju 2024 ogledali
plesno dramatizacijo v izvedbi skupine študentov. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, na podlagi katerega so študenti opravili multimodalno analizo plesne dramatizacije. Pri raziskavi smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Analiza je pokazala, da študenti prepoznavajo pomen povezovanja kodov sporočanja, pri čemer izstopata gibalni in zvočni kod. Ugotovili smo tudi, da je njihova interpretacija odvisna od predhodnih izkušenj in poznavanja simbolike izraznih sredstev.
Literatura
1. Bae, J. H. (2004). The arts in early childhood: Learning to teach visual arts in an early childhood classroom: The teacher’s role as a guide. Early Childhood Education Journal, 31(4), 247–254. https://doi.org/10.1023/B:ECEJ.0000024116.74292.56
2. Barton, G. M. (2014). The arts and literacy: Interpretation and expression of symbolic form. V G. M. Barton (ur.), Literacy in the arts: Retheorising learning and teaching (str. 3–20). Springer International Publishing.
3. Batič, J. (2016). Pomen vizualne pismenosti za celostno branje multimodalnih besedil. Otrok in knjiga, 43(96), 21–33.
4. Batič, J. (2021). Reading picture books in preschool and lower grades of primary school. CEPS Journal, 11(1), 9–26. https://doi.org/10.26529/cepsj.554
5. Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Debora
6. Devjak, T., Podgornik, V., Berčnik, S. in Vogrinc, J. (2020). Importance of a positive climate for conducting self-evaluation in kindergarten. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(1), 21–41. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/10
7. Dobrota, S. in Matoković, M. (2022). Stališča učiteljev do strokovnega izpopolnjevanja pri predmetu glasbena vzgoja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(3-4), 65–80. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/92
8. Efland, D. A. (2002). Art and cognition: Integrating the visual arts in the curriculum. Teachers College Press.
9. Eisner, E. W. (2002). The arts and the creation of mind. Yale University Press.
10. Geršak, V. (2015). Misliti skozi gib in ples: ustvarjalni gib kot učni pristop. V D. Hozjan (ur.), Aktivnosti učencev v učnem procesu (str. 529–545). Univerzitetna založba Annales.
11. Graham, M. S. in Benson, S. (2010). A springboard rather than a bridge: Diving into multimodal literacy. English Journal, 100(2), 93–97. https://doi.org/10.58680/ej201012730
12. Haramija, D. in Batič, J. (2013). Poetika slikanice. Franc-Franc.
13. Haramija, D. in Batič, J. (2016). Pomen multimodalne pismenosti za branje slikanic. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Zbornik znanstvenih in strokovnih prispevkov (str. 35–48). Pedagoška fakulteta. https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/Posvet/Partnerstvo_Posvet-PeF-2016_znanstvena-in-strokovna-monografija.pdf
14. Jelovčan, G., Lekše, M., Baloh, B. in Kralj, B. (2020). Pravljica v povezavi z gibalnim izražanjem skozi jezik in ob glasbi. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(2), 23–37. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/19
15. Jewitt, C. (2006). Technology, literacy and learning: A multimodal approach. Routledge.
16. Jewitt, C. (2008). Multimodality and literacy in school classrooms. Review of Research in Education, 32(1), 241–267. https://doi.org/10.3102/0091732X07310586
17. Joyce, M. (1994). First steps in teaching creative dance to children. Mayfield Publishing Company.
18. Karlavaris, B. (1991). Metodika likovnog odgoja 1. Hofbauer.
19. Kaufman, K. in Ellis, B. (2007). Preparing pre-service generalist teachers to use creative movement in K–6. Journal of Dance Education, 7(1), 7–13. https://doi.org/10.1080/15290824.2007.10387327
20. Kindler, A. M. (2010). Art and art in early childhood: What can young children learn from “a/
Art activities?” International Art in Early Childhood Research Journal, 2(1).
21. Korošec, H. in Batistič Zorec, M. (2021). Impact of creative drama and puppetry on prosocial behaviour in preschool. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 19–32.
22. Kress, G. in Van Leeuwen, T. (2001). Multimodal discourse: The modes and media of contemporary communication. Hodder Arnold.
23. Kress, G., Jewitt, C., Bourne, J., Franks, A., Hardcastle, J., Jones, K. in Reid, E. (2005). English in urban classrooms: A multimodal perspective on teaching and learning. Routledge.
24. Kroflič, B. (2007). Vzgojna vrednost estetske izkušnje. Sodobna pedagogika, 58(3), 12–31.
25. Kroflič, R. in Gobec, D. (1995). Igra – gib – ustvarjanje – učenje: metodični priročnik za usmerjene ustvarjalne gibno-plesne dejavnosti. Pedagoška obzorja.
26. Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
27. Lobo, Y. B. in Winsler, A. (2006). The effects of a creative dance and movement program on the social competence of Head Start preschoolers. Social Development, 15, 501–519. https://doi.org/10.1111/j.1467-9507.2006.00353.x
28. Nikolajeva, M. (2003). Verbalno in vizualno: slikanica kot medij. Otrok in knjiga, 58, 5–26.
29. Nodelman, P. (1988). Words about pictures: The narrative art of children’s picture books. University of Georgia Press.
30. Pitri, E. (2001). The role of artistic play in problem solving. Art Education, 54(3), 46–51. https://doi.org/10.2307/3193924
31. Serafini, F. (2011). Expanding perspectives for comprehending visual images in multimodal texts. Journal of Adolescent & Adult Literacy, 54(5), 342–350. https://doi.org/10.1598/JAAL.54.5.4
32. Sipe, L. R. (1998). How picture books work: A semiotically framed theory of text-picture relationships. Children’s Literature in Education, 29(2), 97–108. https://doi.org/10.1023/A:1022459009182
33. Šindić, A., Pribišev Beleslin, T. in Ratković, D. (2019). Integration of artistic expressive means into preschool children’s learning environment. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(3-4), 80–91.
34. Tomšič Amon, B. in Zupančič, D. (2011). Prostor igre. Pedagoška fakulteta; Fakulteta za arhitekuro.
35. UNESCO. (2006). Road map for arts education: the world conference on arts education: building
creative capacities for the 21st century. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000384200/PDF/384200eng.pdf.multi
36. Vecchi, V. (2010). Art and creativity in Reggio Emilia: Exploring the role and potential of ateliers in early childhood education. Routledge. https://doi.org/10.4324/9780203854679
37. Vogrinc, J. (2008). Kakovost raziskovanja v vzgoji in izobraževanju. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
38. Vrlič, T. (2001). Likovno-ustvarjalni razvoj otrok v predšolskem obdobju. Debora.
39. Wright, S. (2012). Children, meaning-making and the arts (2. izd.). Pearson Education.
40. Zakkai, J. D. (1997). Dance as a way of knowing. Stenhouse Publishers.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Ana Tina Jurgec, Janja Batič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
