Poučevanje likovne umetnosti na daljavo
Ključne besede:
likovna umetnost, poučevanje na daljavo, načrtovanje likovnih nalog, likovno delo učencev, vrednotenje in ocenjevanjePovzetek
V šolskem letu 2020/21 je pouk v razredih, kjer likovno umetnost poučujejo likovni pedagogi, skoraj štiri mesece potekal na daljavo. V raziskavi nas je zanimalo, na katere načine so učitelji učencem posredovali likovno nalogo, kakšno je bilo načrtovanje likovnih nalog, kako je potekalo praktično likovno izražanje učencev in kako je bilo izvedeno vrednotenje in ocenjevanje. Rezultate ankete, ki jo je izpolnilo 119 učiteljev, smo obdelali na ravni deskriptivne statistike, izračunali smo tudi Spearmanov koeficient korelacije. Rezultati kažejo na to, da je poučevanje potekalo asinhrono (podajanja pisnih navodil, posnetki demonstracij) in sinhrono (predvsem v obliki videokonference v uvodnem delu učne ure). Iz rezultatov lahko sklepamo na dva večja problema poučevanja likovne umetnosti na daljavo, in sicer odsotnost individualnega svetovanja v fazi praktičnega likovnega izražanja in odsotnost skupinskega vrednotenja. Slednje so nadomestile kratke pisne povratne informacije o posameznem izdelku.
Literatura
Batič, J. (2003). Razvijanje motivacije za likovno-ustvarjalno delo. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 18(2), 60–71.
Bogdan Zupančič, A. in Krajnčan, M. (2019). Odnosna kompetenca strokovnih delavcev v osnovni šoli. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(1), 58–72.
Daniel, S.J. (2020). Education and the COVID-19 pandemic. Prospects, 49, 91–96.
De Vries, Y.E. (1996). The interactivity component of distance learning implemented in an art studio course. Education, 117(2), 180–185.
Douglas, M.K. in Jaquith, D.B. (2018). Engaging learners through artmaking. Choice-based art education in the classroom (TAB). New York, London: Teachers College Press.
Eisner, E.W. (2002). The arts and the creation of mind. New Haven, London: Yale University Press.
Kim, J. (2020). Learning and teaching online during Covid-19: experiences of student teachers in an early childhood education practicum. International Journal of Early Childhood, 52, 145–158.
Kini-Singh, A. (2020). Art education in the time of a pandemic. Bengaluru: Srishti Manipal Institute of Art, Design & Technology. Retrieved on 10.04.2021 from world wide web: http://www.unboundjournal.in/wp-content/uploads/2020/08/Amita_Kini-Singh_03_Critiques.pdf.
Korošec, H. in Batistič Zorec, M. (2021). Impact of creative drama and puppetry on prosocial behaviour in preschool. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 19–32.
Kosmač Zalašček, F. (2019). Vloga umetnostnih dejavnosti v otroških oddelkih slovenskih bolnišnic. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(3–4), 92–107.
MacMahon, S. (2020). Human connection and learning: understanding and reflecting on the power of the social dimension for learning. Contemporary Issues in Education, 40(1), 15–23.
Roege, G.B. in Kim, K.H. (2013). Why we need arts education. Empirical Studies of the Arts, 31(2), 121–130.
Tacol, T. (2003). Likovno izražanje. Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora.
Tacol. T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Izbrana poglavja iz likovne didaktike. Ljubljana: Debora.
Zadnik, K. (2021). Koristi Bachovih cvetnih plesov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 53–65.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Janja Batič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
