Kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v 1. triletju
Ključne besede:
osnovna šola, prvo triletje, učni načrt, pouk matematike, kognitivno-konstruktivistični model pouka, aktivne metode dela, znanje, motivacijaPovzetek
V prispevku predstavljamo teoretično osmišljeni kognitivno-konstruktivistični model pouka matematike v prvem triletju osnovne šole in njegovo praktično aplikacijo. Konstruktivistične teorije znanja temeljijo na predpostavki, da posameznik oblikuje svoje znanje z lastnim izgrajevanjem znanja, s problemskim učenjem, ki je usmerjeno k odkrivanju, je povezano z vsakdanjim življenjem, osnovano na primerih, notranje motivirano ter socialno. V empiričnem delu raziskave smo z uporabo eksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja v šolski praksi z učenci 3. razreda osnovne šole evalvirali uporabo kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike v prvem triletju osnovne šole. Na podlagi analize dobljenih rezultatov raziskovanja ugotavljamo, da lahko pri učencu pričakujemo kakovostnejše znanje, če je aktivno soudeležen v usvajanju znanja pri pouku. Učenci, ki so bili deležni kognitivno-konstruktivističnega modela pouka matematike, so bili pomembno uspešnejši pri reševanju matematičnih nalog na vseh matematičnih področjih.
Literatura
Bransford, J.D., Brown, A.L., Cocking, R.R. (2000). How People learn. Washington D.C.: National Academy Press.
Bass, R. (2012). Disrupting Ourselves: the Problem of learning in Higher education. Educouse Review, 47, št. 2, str. 1–13.
Cankar, F., Deutsch, T., Zupan, B., Setnikar-Cankar, S. (2013). Schools and promotion of innovation. Croatian Journal of Education, 15 (Sp. Ed. No. 2), str. 179–211.
Clarkson, S.P., Williams, W.H. (1994). Are You Assessing Reading or mathematics? Conference Paper ED 393666. Pridobljeno dne 01.12.2018 s svetovnega spleta: http://files.eric.ed.gov/fulltext/ED393666.pdf.
Cotič, M., Žakelj, A. (2004). Gagnejeva taksonomija pri preverjanju in ocenjevanju matematičnega znanja. Sodobna pedagogika, 55, št. 1, str. 182–192.
Dawe, L. (1983). Bilingualism and Special Education: Issues in Assessment and Pedagagogy. Clevedon, England: Multilingual Matters.
De Corte, E. (2013). Zgodovinski razvoj razumevanja učenja. V: H. Dumont, D. Istance, F. Benavides (ur.). O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, str. 37–64.
Japelj Pavešić, B., Svetlik, K. (2012). Odzivi šol na dosežke učencev v raziskavi TIMSS 2011: mednarodna raziskava trendov znanja matematike in naravoslovja. Ljubljana: Center za uporabno epistemologijo, Pedagoški inštitut. Pridobljeno dne 30.10.2018 s svetovnega spleta: htpp://timsspei.blog.arnes.si.
Krapše, T. (2002). Učitelj v procesu (re)konstrukcije učenčevih znanj. V: Zupan, A. (ur.). Modeli poučevanja in učenja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 18–26.
Kukanja Gabrijelčič, M. (2015). Profesionalni razvoj učiteljev in težave pri delu z nadarjenimi učenci. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 30, št. 1, str. 112–128.
Lebarič, N., Kobal, D., Kolenc, J. (2002). Motivacija za učenje in samopodoba. Ljubljana: Psihološka obzorja. Društvo psihologov Slovenije, 15, št. 3, str. 23–38.
Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS.
Marentič Požarnik, B. (2004). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
Martin, M.O., Mullis I.V.S. (ur.) (2013). International Association for the Evaluation of Educational Achievement. IEA. TIMSS and PIRLS 2011: Relationships among reading, mathematics, and science achievement at the fourth grade – Implications for early learning. United States: TIMSS & PIRLS International Study Center, Lynch School of Education, Boston College And International Association for the Evaluation of Educational Achievement (IEA).
Mešinović, S. (2019). Učenje z odkrivanjem pri pouku geometrije v osnovni šoli. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34, št. 3–4, str. 19–33.
Mueller, S., Anderson, A.R. (2014). Understanding the entrepreneurial learning process and its impact on students’ personal development: a european perspective. International journal of management education, 12, št. 3, str. 500–511.
Plut-Pregelj, L. (2003). Poslušanje v šoli – med ozaveščanjem, učenjem in zgledom. Vzgoja in izobraževanje: revija za teoretična in praktična vprašanja vzgojno-izobraževalnega dela, 34, št. 2, str. 4–10.
Rutar Ilc, Z. (2002). Aktivni učenec: zakaj in kako? V: Zupan, A. (ur.). Modeli poučevanja in učenja. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, str. 10–17.
Sentočnik, S., Schollaert, R., Jones, J., Coffey, S., Bizjak, C., Rupnik Vec, T., Rupar, B., Pušnik, M. (2006). Vpeljevanje sprememb v šole: konceptualni vidiki. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Šteh, B. (2000). Kakovost učenja in poučevanja v okviru gimnazijskega programa. Doktorsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Šteh, B. (2004). Koncept aktivnega in konstruktivnega učenja. V: B. Marentič Požarnik (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 149–163.
Štemberger, T. (2019). Raziskovanje o otrocih/z otroki: vprašanje participativnega raziskovanja z otroki. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34, št. 1, str. 3–18.
Valenčič Zuljan, M. (2002). Kognitivno-konstruktivistični model pouka in nadarjeni učenci. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 17, št. 3–4, str. 3–12.
Walling, D.R. (2014). Designing learning for tablet classrooms: innovations in instruction. Cham, New York: Springer. Pridobljeno dne 15.09.2018 s svetovnega spleta: https://books.google.si/.
Žakelj, A. (2003). Kako poučevati matematiko. Teoretična zasnova modela in njegova didaktična izpeljava. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žakelj, A. (2004). Procesno-didaktični pristop in razumevanje pojmovnih predstav v osnovni šoli. Doktorsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Žakelj, A., Prinčič Röhler, A., Perat, Z., Lipovec, A., Vršič, V., Repovž, B., Senekovič, J., Bregar Umek, Z. (2011). Učni načrt, Program osnovna šola, Matematika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Žakelj, A., Cotič, M., Felda, D., Mešinović, Sa. (2018). The importance of reading literacy in learning mathematics. V: Lepičnik-Vodopivec, J. (ur.), Jančec, L. (ur.), Štemberger, T. (ur.). Implicit pedagogy for optimized learning in contemporary education, (Advances in Educational Technologies and Instructional Design (AETID) Book Series). Hershey, PA: Information Science Reference, (an imprint of IGI Global), 2018, str. 205–223. Pridobljeno dne 10.04.2018 s svetovnega spleta: https://www.igi-global.com/book/implicit-pedagogy-optimized-learning--contemporary/192052.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Lea Kozel, Mara Cotič, Amalija Žakelj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
