Vključevanje otrok v prostočasne dejavnosti z vidika staršev
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v41i2.229Ključne besede:
predšolsko obdobje, prostočasne dejavnosti, sociodemografski vplivi, starši predšolskih otrokPovzetek
Prostočasne dejavnosti pomembno prispevajo k razvoju predšolskih otrok, še posebej v zgodnjem otroštvu. Namen prispevka je bil raziskati, kako starši predšolskih otrok vrednotijo pomen prostočasnih dejavnosti in kateri dejavniki vplivajo na odločitev o vključevanju otrok vanje. Raziskava je temeljila na kombinaciji kvantitativnega in kvalitativnega pristopa, pri čemer smo podatke zbrali s spletnim vprašalnikom na vzorcu 60 staršev predšolskih otrok in jih analizirali s pomočjo opisne statistike, neparametričnih testov ter tematske analize odprtih odgovorov. Večina staršev prostočasnim dejavnostim pripisuje visoko pomembnost, pri čemer kot ključne razloge za vključevanje vanje izpostavljajo psihofizično blagostanje, socializacijo in razvoj veščin. Statistična analiza ni pokazala pomembnih odvisnosti med vključevanjem otrok in demografskimi dejavniki, kot so izobrazba, poklic, regija ali starost staršev. Ugotovitve kažejo, da starši pri odločanju sledijo predvsem lastnim vrednotam in iščejo ravnovesje med dejavnostmi, družinskim časom in počitkom, kar predstavlja izhodišče za nadgradnjo obstoječih praks in načrtovanje ter razvoj dostopne ponudbe prostočasnih dejavnosti.
Literatura
1. Anderson, J. C., Funk, J. B., Elliott, R. in Smith, P. H. (2003). Parental support and pressure and children’s extracurricular activities: Relationships with amount of involvement and affective experience of participation. Journal of Applied Developmental Psychology, 24(2), 241–257. https://doi.org/10.1016/S0193-3973(03)00046-7
2. Badia, M., Longo, E., Orgaz, B. M. in Gómez-Vela, M. (2013). The influence of participation in leisure activities on quality of life in Spanish children and adolescents with Cerebral Palsy. Research in Developmental Disabilities, 34(9), 2864–2871. https://doi.org/10.1016/j.ridd.2013.06.017
3. Balkovec Debevc, M. (2007). Šolske in obšolske dejavnosti v Sloveniji skozi čas in prostor. V N. Komljanc (ur.), Interes zbudi dejavnost: Zbornik prispevkov (str. 6–14). Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
4. Bukovec Krenn, A. (2019). Pomen proste igre v predšolskem obdobju za spodbujanje emocionalnega razvoja otrok. Pedagoška obzorja, 34(3–4), 108–121. https://www.dspo.si/index.php/dspo/issue/view/92/78
5. Chudacoff, H. P. (2007). Children at play: An American history. NYU Press.
6. Frost J. L. (2010). A history of children’s play and play environments: Toward a contemporary child-saving movement. NY: Routledge.
7. Hofferth, S. L. in Sandberg J. F. (2001). Changes in American children’s time, 1981–1997. Advances in Life Course Research, 6(2), 193–229. https://doi.org/10.1016/S1040-2608(01)80011-3
8. Hruškar Franić, M. (2019). Mnenje staršev o organizaciji interesnih dejavnosti. Pedagoška obzorja, 34(1), 33–43. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/136
9. Kajba-Gorjup, N. (1999). Prosti čas in njegov pomen nekoč, danes in jutri, 4, 13–15.
10. Kraljić, S. (2014). Nadstarševstvo ali quo vadis sodobno starševstvo. V Zbornik v čast Karla Zupančiča: Družinsko in dedno pravo pred izzivi prihodnosti (str. 129–155). Ljubljana: Pravna fakulteta.
11. Kristan, S. (1992). Vzgoja za prosti čas sistemsko ni vgrajena v naš vzgojno-izobraževalni sistem. V L. Kalčina-Srhoj (ur.), Prosti čas mladih (str. 43–46). Zveza prijateljev mladine.
12. Kuhar, M. (2007). Prosti čas mladih v 21. stoletju. Socialna pedagogika, 11(4), 453–471. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4CNPZ4P
13. Lešnik, R., Troha, V., Lah, A. in Hafner, G. (1982). Prosti čas: Delo, človek, družba, vzgoja. Obzorja.
14. Li X., Yang H., Wang H. in Jia J. (2020). Family socioeconomic status and home-based parental involvement: A mediation analysis of parental attitudes and expectations. Children and Youth Services Review, 116.
15. Pusztai, G. (2009). A társadalmi tőke és az iskola. Új Mandátum. https://doi.org/10.1016/j.childyouth.2020.105111
16. Raz-Silbiger, S., Lifshitz, N., Katz, N., Steinhart, S., Cermak, S. A. in Weintraub, N. (2015). Relationship between motor skills, participation in leisure activities and quality of life of children with Developmental Coordination Disorder: Temporal aspects. Research in Developmental Disabilities, 38, 171–180. https://doi.org/10.1016/j.ridd.2014.12.012
17. Ren, L. in Zhang, X. (2020). Antecedents and consequences of organized extracurricular activities among Chinese preschoolers in Hong Kong. Learning and Instruction, 65. https://doi.org/10.1016/j.learninstruc.2019.101267
18. Rouchun D., Zongkui Z., Shuailei L., Qingqi L. in Chen G. (2019). Family socioeconomic status and the parent-child relationship: Children’s Internet use as a moderated mediator. Current Psychology, 40(2). https://doi.org/10.1007/s12144-019-00356-0
19. Safonova, M. V., Gruzdeva, O. V., Verbianova, O. M. in Kovalevskiy, V. A. (2022). Conditions for Ensuring Psychological Health of Family and Child. Journal of Siberian Federal University, 15(3), 390–405. https://doi.org/10.17516/1997-1370-0472
20. Smole, U., Čagran, B. in Hus, V. (2016). Preživljanje prostega časa četrtošolcev. Pedagoška obzorja, 31(2), 52–68. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZAEF0XX
21. Šetor, J. (2003). Prosti čas – sodelovanje svetovalne službe z otroškim parlamentom. Pedagoška obzorja, 18(1), 112–119. https://www.dspo.si/index.php/dspo/issue/view/44/29
22. Zarezadeh, Z. in Rastegar, R. (2023). Gender-leisure nexus through a social justice lens: The voice of women from Iran. Journal of Hospitality and Tourism Management, 54, 472–480. https://doi.org/10.1016/j.jhtm.2023.02.003
23. Zhang Y. (2021). The role of socioeconomic status and parental investment in adolescent outcomes. Children and Youth Services Review, 129(3). https://doi.org/10.1016/j.childyouth.2021.106186
24. Zhang, B., Liu, Y., Zhao, M., Meng, X., Deng, Y., Zheng, X., Wang, X., Xiong, S. in Han, Y. (2020). Differential effects of acute physical activity on e xecutive function in preschoolers with high and low habitual physical activity levels. Mental Health and Physical Activity, 18. https://doi.org/10.1016/j.mhpa.2020.100326
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2026 Sara Smrekar, Katarina Zadnik, Janez Jerman
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
