Vključevanje digitalne tehnologije pri predmetih nauk o glasbi in solfeggio
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i3-4.202Ključne besede:
digitalna tehnologija, glasbena šola, glasbena teorija in solfeggio, uporaba digitalnih orodij, kvalitativna tematska analizaPovzetek
Prispevek se osredotoča na prisotnost in uporabo digitalnih tehnologij pri poučevanju predmetov glasbena teorija in solfeggio v glasbenih šolah. Preučevali smo, kako digitalna orodja podpirajo izvajanje temeljnih glasbenih dejavnosti ter kako jih učitelji vključujejo v učni proces. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s šestimi učitelji iz različnih slovenskih regij, ki predstavljajo naš vzorec, smo izvedli kvalitativno raziskavo, utemeljeno na tematski analizi z induktivnim pristopom. Ugotovitve so pokazale, da se digitalne tehnologije redko uporabljajo za podporo glasbenim dejavnostim; pogosteje se uporabljajo pri dejavnostih poslušanja in predstavitvi učne vsebine. Pri doseganju učnih ciljev prevladujejo kombinirani in tradicionalni pristopi, novih glasbenih dejavnosti, ki bi bile možne le z uporabo digitalnih orodij, pa učitelji niso razvili. Razlogi za omejeno uporabo digitalnih orodij po njihovem izhajajo iz pomembnosti aktivne vloge učencev pri pouku ter njihovega fizičnega doživljanja in občutenja glasbene vsebine. Kljub temu pa učitelji pojem »digitalna tehnologija« razumejo kot skupek orodij, ki so danes nepogrešljiva in jih je treba vključiti v učni proces.
Literatura
1. Blanco-García, Y., Serrano, R. M., & Casanova, O. (2025). Toward a transversal education model: A review of digital and artistic-musical competencies (2014–2024). Arts Education Policy Review, 126(3), 1–15. https://doi.org/10.1080/10632913.2025.2459917
2. Bohak Adam, T. (2024). Didaktično oblikovanje in uporaba interaktivnih učnih gradiv pri glasbenih predmetih v predmetnikih srednješolskih programov [Didactic design and use of interactive teaching materials in music subjects in secondary school curricula]. In B. Kovačič (Ed.), Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji [Contemporary Research on Music Education in Slovenia] (pp. 253–274). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://doi.org/10.18690/um.pef.1.2024
3. Bohak Adam, T., & Metljak, M. (2021). Poučevanje glasbene umetnosti na daljavo v osnovnošolskem izobraževanju med epidemijo COVID-19 [Teaching Musical Arts Remotely in Primary Education During the COVID-19 Epidemic]. Muzikološki zbornik, 57(1), 229–253. https://doi.org/10.4312/mz.57.1.229-253
4. Braun, V., & Clarke, V. (2012). Thematic analysis. In H. Cooper (Ed.), APA Handbook of research methods in psychology 2 (pp. 57–71). American Psychological Association.
5. Breznik, I., & Eyer, D. (2021). Smernice za uporabo digitalne tehnologije pri predmetih glasbena umetnost v osnovni šoli in glasba v gimnaziji. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/DTsmernice_glasba.pdf
6. Caena, F., & Redecker, C. (2019). Aligning teacher competence frameworks to 21st century challenges: The case for the European digital competence framework for educators (Digcompedu). European Journal of Education, 54(3), 356–369. https://dx.doi.org/10.1111/ejed.12345
7. Chen, H. P. (2012). The integration of information technology in music teacher education and school music education in Taiwan. RMIT Research Repository. https://core.ac.uk/reader/15629502
8. Colás-Bravo, P., & Hernández-Portero, G. (2023). Relationship between the use of ICT in secondary education music teaching and teachers’ beliefs. Education in the Knowledge Society, 24, 1–24. https://doi.org/10.14201/eks.28509
9. Dragojević, T. N., & Letić Lungulov, M. (2024). Artificial Intelligence in the educational context: Value and challenges. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 39(1), 98–108. https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i1.117
10. Drožđek, S., Luštek, A., & Rugelj, J. (2019). Večpredstavna učna gradiva za boljše usposabljanje učiteljev. In J. Rugelj, & V. Ferk Savec (Eds.), Inovativna didaktična uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v študijskem procesu (pp. 11−33). Univerza v Ljubljani. https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=123308&lang=slv
11. Facer, K., & Selwyn, N. (2021). Digital technology and the futures of education – towards ‘non-stupid’ optimism. UNESCO. https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000377071
12. Fernández-Batanero, J. M., Montenegro-Rueda, M., Fernández-Cerero, J., & García-Martínez, I. (2020). Digital competences for teacher professional development: Systematic review. European Journal of Teacher Education, 45(4), 513–531. https://doi.org/10.1080/02619768.2020.1827389
13. Flogie, A., & Aberšek, B. (2019). Inovativna učna okolja – vloga IKT. Zavod Antona Martina Slomška. https://en.calameo.com/read/0058307531fae8501fad2
14. Fransson, G., & Lindberg, O. J. (2018). From a student perspective, what constitutes a good (or less good) use of ICT in teaching? Education and Information Technologies, 23, 2155–2177. https://doi.org/10.1007/s10639-018-9708-4
15. Gerlič, I. (2013). Informacijsko komunikacijske tehnologije v slovenskih osnovnih šolah: stanje in možnost. Ministrstvo za šolstvo in šport.
16. Hennessy, S., D’Angelo, S., McIntyre, N., Koomar, S., Kreimeia, A., Cao, L., Brugha, M., & Zubairi, A. (2022). Technology use for teacher professional development in low- and middle-income countries: A systematic review. Computers and Education Open, 3, Article 100080. https://doi.org/10.1016/j.caeo.2022.100080
17. Hennessy, S., Ruthven, K., & Brindley, S. (2005). Teacher perspectives on integrating ICT into subject teaching: Commitment, constraints, caution, and change. Journal of Curriculum Studies 37(2), 155–192. https://doi.org/10.1080/0022027032000276961
18. Jenko, M., Kopačin, B., & Birsa, E. (2024). Mnenja študentov o lastni usposobljenosti za izvajanje pedagoškega procesa. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 39(2), 103–119. https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i2.127
19. Karahasanović, D., Šterk, A., Nuhić, M., Nuhić, A., Prosen, M., & Ličen, S. (2025). Digitalna pismenost študentov v visokošolskem izobraževanju: pilotna raziskava. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 40(1), 124–138. https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i1.165
20. Kramar, E., Koren, D., & Zalar, K. (2024). Uporaba vizualne, avdio in avdio-vizualne tehnologije pri pouku nauka o glasbi v povezavi z a vista branjem pri pouku inštrumentov. In B. Kovačič (Ed.), Sodobne raziskave o poučevanju glasbe v Sloveniji (pp. 275–304). Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba. https://doi.org/10.18690/um.pef.1.2024.12
21. Kranjc, Ž., Huskić, A., Kokol, Z., & Košir, K. (2020). Učenje in poučevanje na daljavo v času zaprtja šol zaradi epidemije COVID-19: perspektiva pedagoških delavcev v osnovnih in srednjih šolah v prvem mesecu izvedbe pouka na daljavo. In Ž. Lep, & K. Hacin Beyazoglu (Eds.), Psihologija pandemije: posamezniki in družba v času koronske krize (pp. 179–189). Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1B59SOJ
22. Lawrence, E. J., & Tar, T. A. (2018). Factors that influence teachers’ adoption and integration of ICT in teaching/learning process. Educational Media International, 55(1), 79–105. https://doi.org/10.1080/09523987.2018.1439712
23. Ma, Y., & Wang, C. (2025). Empowering music education with technology: A bibliometric perspective. Humanities and Social Sciences Communication, 12, Article 345. https://doi.org/10.1057/s41599-025-04616-2
24. Makovec, I. (2024). Generativna UI kot nova paradigma v izobraževanju in v življenju. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 39(1), 109–129. https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i1.126
25. Marovič, M., Mrdavšič, Z., Hovnik, M., & Schifini Penšek, G. (2025). Obrnjena učilnica kot primer inovativnega učenja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 40(1), 3–18. https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i1.166
26. Mateos-Moreno, D., & Bravo-Fuentes, P. (2023). The ‘professional digital competence’: Exploring the perspective of primary music teachers in Spain. International Journal of Music Education, 43(3). https://doi.org/10.1177/02557614231219705
27. Mičija Palić, M. (2022). Digitalne kompetencije nastavnika glazbenih škola u Republici Hrvatskoj. In Suvremene teme u odgoju i obrazovanju - STOO2, 46. HuB – Digitalna platforma Učiteljskog fakulteta Sveučilišta u Zagrebu. https://hub.ufzg.hr/books/zbornikbook-of-proceedings-stoo2/page/digitalne-kompetencije-nastavnika-glazbenih-skola-u-republici-hrvatskoj
28. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport [MIZŠ]. (2022a). Glasbena šola: izobraževalni program – Glasba: nauk o glasbi: učni načrt. Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-nacrti/Posodobljeni-ucni-nacrti/UN_naukoglasbi_glasba_GS_posodobljeni.PDF
29. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport [MIZŠ]. (2022b). Glasbena šola: izobraževalni program – Glasba: Solfeggio: učni načrt. Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MVI/Dokumenti/Glasbena-sola/Ucni-nacrti/Posodobljeni-ucni-nacrti/UN_solfeggio_GS_posodobljeni.PDF
30. OECD. (2019). Future of Education and Skills 2030: OECD Learning Compass 2030. https://www.oecd.org/content/dam/oecd/en/about/projects/edu/education-2040/1-1-learning-compass/OECD_Learning_Compass_2030_Concept_Note_Series.pdf
31. Puentadura, R. (2016). How to apply the SAMR model with Ruben Puentedura [Video]. https://www.youtube.com/watch?v=ZQTx2UQQvbU
32. Redecker, C. (2017). Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev: DigCompEdu. Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/digcompedu.pdf
33. Rotar Pance, B., & Bohak Adam, T. (2019). Vključevanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v didaktično usposabljanje bodočih učiteljev glasbe. In J. Rugelj, & V. Ferk Savec (Eds.), Inovativna didaktična uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v študijskem procesu (pp. 263−281). https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=111359
34. Smarkola, C. (2008). Developmentally responsive technology-literacy use in education: Are teachers helping students meet grade-level national technology standards? Journal of Educational Computing Research 38(4), 387–409. https://doi.org/10.2190/EC.38.4.b
35. Suljić, N., & Miklič, K. (2024). Digitalna orodja pri nauku o glasbi. Glasna: revija Zveze Glasbene mladine Slovenije, 55(1), 10–11.
36. Šimunovič, N. (2020). Poučevanje inštrumenta v času epidemije Covid-19. In K. Habe (Ed.), Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani – The Journal of Music education of the Academy of music in Ljubljana, 16(32), 11−39. https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(32)
37. Valant, M. (2016). Pouk v glasbeni šoli po šolski prenovi. In B. Rotar Pance (Eds.), Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, 12(25), 217−237.
38. Vlada RS. (2023). Digitalna Slovenija 2030 – Krovna strategija digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDP/Dokumenti/DSI2030-potrjena-na-Vladi-RS_marec-2023.pdf
39. Willis Royce L., Lynch, D., & Fradale, P. (2018). Influences on purposeful implementation of ICT into the classroom: An exploratory study of K-12 teachers. Education in the Knowledge Society, 24, 63–77. https://doi.org/10.1007/s10639-018-9760-0
40. Wise, S., Greenwood, J., & Davis N. (2011). Teachers’ use of digital technology in secondary music education: illustrations of changing classrooms. British Journal of Music Education, 28(2), 117–134. https://doi.org/10.1017/S0265051711000039
41. Zadnik, K. (2019). Nauk o glasbi v slovenski glasbeni šoli: med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610601593
42. Zadnik, K. (2021). Interactive learning materials for subjects Music Theory and Solfeggio in the Slovenian primary music school. Metodički ogledi: časopis za filozofiju odgoja, 29(2), 281–301. https://doi.org/10.21464/mo.28.2.1
43. Zakon o glasbenih šolah (ZGla). (2000, 2006, 2024). Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo in 53/24. https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO2063
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2025 Katarina Zadnik, Sara Smrekar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
