Self-Reflection as Basis of a Teacher’s Work
Keywords:
teacher, pupil, self-reflection, questionnaire, methods of self-reflectionAbstract
Reforme izobraževalnih sistemov, inovacije v vsebini izobraževanja in poudarek na kakovosti izobraževanja učiteljev so področja, ki jim je treba nameniti posebno pozornost. Učitelji imajo še posebej odgovorno vlogo. Uporabiti morajo samorefleksijo, ki je osnova za izboljšanje učiteljevega dela, in s tem tudi sredstvo, ki vodi do učinkovitosti izobraževanja. V raziskavi proučujemo odnos učiteljev do izbranih področij samorefleksije. V ospredju je pogostost samorefleksije učitelja in pozornost vodstva šole, na kaj se učitelji osredotočajo in katere metode samorefleksije uporabljajo. Pomembno je, kako učitelji
dojemajo vpliv samorefleksije o izobraževanju ali ovirah za bolj dosledno in sistematično poučevanje. Raziskavo smo izvedli na slovaških osnovnih šolah z učitelji osnovnih šol leta 2020.
References
Altrichter, H. and Posch, P. (2007). Lehrerinnen und Lehrer erforschen ihren Unterricht. Unterrichtsentwicklung und Unterrichtsevaluation durch Aktionsforschung. Bad Heilbrunn: Klinkhardt.
Brown, S. and Race, P. (1995). Assess Your Own Teaching Quality. London, Philadelphia: Kogan Page.
Buhren, C.G., Killus, D. and Müller, S. (2002). Wege und Methoden der Selbstevaluation. Ein praktischer Leitfaden für Schulen. Dortmund: IFS-Verlag.
Day, Ch. (1993). Reflection: A Necessary but not Sufficient Condition for Professional Development. British Educational Research Journal, 19(1), 83–93.
Dróżka, W. (2006). Kategorie analityczne w badaniach pedeutologicznych – w świetle założeń refleksyjnych nurtów poznawczych w naukach społecznych. Chowanna, 1(26), 28–32.
Dweck, C.S. (2007). Mindset: The New Psychology of Success. London: Ballantine Books.
Cuestionario de satisfacción laboral del personal docente e investigador. Universidad de Salamanca. Retrieved on 31.03.2021 from world wide web: http://qualitas.usal.es/docs/PDI_cuestionario_05.pdf.
Finlay, L. and Gough, B. (2003). Reflexivity: a practical guide for researchers in health and social sciences. Oxford: Blackwell Publishing.
Flores, M.A. (2014). Questionário Desenvolvimento Profissional dos Professores. Retrieved on 31.03.2021 from world wide web: https://repositorio.ul.pt/bitstream/10451/8744/2/ulsd65967_td_anexos.pdf.
Fullan, M. (1991). The New Meaning of Educational Change. London: Ballantine Books.
Graff, T. (2014). Wann soll ich das noch machen?” (Selbst) Reflexionen von Lehrerinnen und Lehrern im Sachunterricht. Retrieved on 31.03.2021 from world wide web: https://core.ac.uk/download/pdf/233902913.pdf.
Grüters, R. (2011). Refleksjon i blogg: En hermeneutisk studie av refleksjon og dens tekstlige og retoriske manifestasjoner i en ny type skrive- og arkiveringsteknologi. PHD-avhandling, Norges teknisk-naturvitenskapelige universitet: Trondheim.
Holcar Brunauer, A., Deutsch, T. and Cankar, F. (2017). Povezanost filozofije izobraževanja in kakovosti poučevanja ter učenja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(3–4), 30–45.
Johns, C. (2006). Engaging reflection in practice: A narrative approach. Oxford: John Wiley & Sons Ltd.
Karpov, A.V. (2004). Psychológia reflexívnych mechanizmov dejatelnosti. Moskva: Institut Psychológie.
Klemp, T. (2014). Refleksjon – hva er det, og hvilken betydning har den i utdanning til profesjonell lærerpraksis? Retrieved on 31.03.2021 from world wide web: https://utdanningsforskning.no/artikler/refleksjon--hva-er-det-og-hvilken-betydning-har-den-i-utdanning-til-profesjonell--larerpraksis/.
Kohútová, K. (2019). Teacher´s Self-efficacy: Reflection of Research Findings. Studia Scientifica Facultatis Paedagogicae Universitas Catholica Ružomberok, 19(1), 172–184.
Meyer, H. (2009). Was ist guter Unterricht?. 6. Aufl. Berlin: Cornelsen-Scriptor.
Muchacka, B., Kaleta-Witusiak, M. and Walask-Jarosz, B. (2013). Autorefleksia i analiza pracy wlasnej. Kielce: Staropolska Szkoła Wyższa.
Pachner, A. (2013). Deutsches Institut für Erwachsenenbildung. Bonn: Leibniz-Zentrum für Lebenslanges Lernen.
Petlák, E. and Hupkova, M. (2004). Sebareflexia a kompetencie učiteľa. Bratislava: IRIS.
Petlák, E. (2020). Inovácie v edukácii. Bratislava: IRIS.
Razdevšek Pučko, C. (1996). Mapa učenčevih izdelkov kot oblika spremljanja pri opisnem ocenjevanju. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 11(5–6), 193–204.
Rubin, S. (2013). Educational Paradigm: The Self-Management of Educators in an E-learning Field. Barcelona: Edulearn12 Proceedings.
Seyfried, C., Seel, A. and Huber, A. (2006). Praxiskompetenz durch Reflexion “Subjektiver Relevanz”. In: Greiner, U. and Heinrich, M. (Hrsg.). Schauen, was rauskommt. Kompetenzförderung, Evaluation und Systemsteuerung im Bildungswesen (pp. 279–290). Münster: LIT Verlag.
Schön, D.A. (1983). The Reflective Practitioner: How Professionals Think in Action. London: Temple Smith.
Spalding, A. (2020). How to encourage reflective teaching in your school. Retrieved on 31.03.2021 from world wide web: https://blog.irisconnect.com/uk/blog/5-benefits-of-encouraging-teacher-self-reflection?utm_term=reflective%20teaching&utm_campaign=Selfreflektion.
Zupančič, B. and Krajnčan, M. (2019). Odnosna kompetenca strokovnih delavcev v osnovni šoli. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(1), 58–72.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Copyright (c) 2023 Erich Petlák
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.
