Fazaniranje dijakov novincev z vidika spola fazanerjev
Ključne besede:
fazaniranje, fantje in dekleta, šolska klima pri medvrstniškem nasiljuPovzetek
V prispevku prikazujemo iniciacijski obred sprejema dijakov novincev v srednjo šolo, znan pod nazivom fazaniranje. Zanimale so nas razlike med fanti in dekleti pri izvajanju t. i. neuradnega fazaniranja, ki poteka izven okvira šol. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 458 dijakov 4. letnika srednjih šol, smo ugotavljali, ali obstajajo med spoloma razlike v pogostosti in trajanju vloge fazanerja, v aktivnostih, s katerimi so fazanirali novince, in v njihovi zaznavi šolske klime, povezane z medvrstniškim nasiljem. Ugotovili smo, da dekleta in fantje največ fazanirajo v drugem letniku; da fantje ostajajo v vlogi fazanerja skozi vsa štiri leta šolanja, medtem ko se število deklet fazanerk v tretjem in četrtem letniku pomembno zmanjša. Rezultati nadalje kažejo, da tako dekleta kot fantje največ fazanirajo z nedolžnimi aktivnostmi, da pa fantje v primerjavi z dekleti pogosteje fazanirajo z bolj nasilnimi aktivnostmi ter da zaznavajo šolsko klimo kot takšno, ki dopušča več agresivnosti. Na koncu izpostavljamo pedagoške implikacije dobljenih ugotovitev.
Literatura
Allan, E.J., Kinney, M. (2017). Hazing and gender: Lenses for prevention. V: Nuwer, H. (ur.). Destroying Young Lives: Hazing in Schools and the Military. Bloomington, IN: Indiana University Press, str. 163–178.
Allan, E.J., Madden, M. (2008). Hazing in view: College students at risk. Pridobljeno dne 10.07.2019 s svetovnega spleta: http://www.hazingstudy.org.
Bauer Raposo, B.Y., Nunes Calderira, S., Martins, M.J., Mendes M., Pinho Botehlo, S., Osvaldo, S. (2015). About hazing in higher education. European Scientific Journal, Special edition.
Cimino, A. (2011). The evolution of hazing: Motivational mechanisms of the abuse of newcomers. Journal of Cognition and Culture, 11, št. 3–4, str. 241–267.
Cimino, A. (2013). Predictors of hazing motivation in a representative sample of the Unites States. Evolution and Human Behavior, 34, št. 6, str. 446–452.
Dias, D., Sá, M.J. (2012). Initiation rituals in university as lever for group cohesion. Journal of Further and Higher Education, 38, št. 4, str. 447–464.
Drout, C.E., Corsoro, C.L. (2003). Attitudes toward fraternity hazing among fraternity members, sorority members, and non-greek students. Social Behavior and Personality, 31, št. 6, str. 535–544.
Gregory, A., Cornell, D. (2009). “Tolerating” adolescent needs: Moving away from zero tolerance policies in high school. Theory into Practice, 48, št. 2, str. 106–113.
Hoover, N.C., Pollard, N.J. (2000). Initiation Rites in American High Schools: A National Survey. Final Report.
Jevtić, B., Petrović, J. (2016). Emotional education as the basis for peer violence prevention. Pedagoška obzorja, 31, št. 1, str. 113–126.
Johnson, J. (2011). Through the liminal: A comparative analysis of communitas and rites of passage in sport hazing and initiations. Canadian Journal of Sociology, 363, št. 3, str. 199–227.
Johnson, J., Holman, M. (ur.). (2004). Making the team: Inside the world of sport hazing and initiations. Toronto, ON: Canadian Scholars Press, str. 61–80.
Kebler, D. (2016). Stališča dijakov do fazaniranja v povezavi z njihovimi izkušnjami. Neobjavljeno diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Lipkins, S. (2006). Preventing hazing. San Francisco: Jossey-Bass.
Lundeen, R. (2013). Hazing, rituals of bondage. Charleston, SC: Create Space.
Nuwer, H. (2017). Hank Nuwer’s list of deaths by hazing. Pridobljeno dne 10.07.2019 s svetovnega spleta: http://www.hanknuwer.com/articles/hazing-deaths/.
Olweus, D. (1993). Victimization by peers: Antecendents and long-term outcomes. V: Rubin, K. H. in Asendorpf, J. B. (ur.). Social withdrawal, inhibition, and shyness in childhood. Hillsdale, NJ: LEA, str. 315–341.
Olweus, D. (1995). Trpinčenje med učenci, kaj vemo in kaj lahko naredimo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
O’Neill, S. (2008). Bullying by tween and teen girls: A Literature, policy and resource review. Toronto: Kookaburra Consulting.
Pečjak, S. (2015). Medvrstniško nasilje v šoli. Ljubljana: Založba Filozofske fakultete v Ljubljani.
Pečjak, S. (2016). Vprašalnik o fazaniranju. Neobjavljeno gradivo. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pečjak, S., Pirc, T. (2014). Sem opazovalec medvrstniškega nasilja: kaj lahko naredim? Pedagoška obzorja, 29, št. 1, str. 155–168.
Pečjak, S., Pirc, T. (2017). Bullying and perceived school climate: Victims’ and bullies’ perspective. Studia psychologica, 59, št. 1, str. 22–33.
Pečjak, S., Pirc, T. (2019). Unofficial hazing in secondary schools: Prevalence, activities, and attitudes. Psychology in the Schools, 56, št. 2, str. 194–205.
Polak, A., Smrtnik Vitulić, H., Vošnjak, Š. (2011). Doživljanje različnih vlog v situacijah vrstniškega nasilja. Socialna pedagogika, 15, št. 3, str. 205–222.
Reyes Rodriguez, A.C., Noriega, J.A., Valdes Cuervo, A.A. (2017). Teaching practices, school support and bullying. World Journal of Education, 7, št. 4, str. 50–59.
Rigby, K. (2014). How teacher address cases of bullying in schools: a comparision of five reactive approaches. Educational Psychology in Practice, 30, št. 4, str. 409–419.
Salmivalli, C., Voeten, M. (2004). Connections between attitudes, group norms, and behaviour in bullying situations. International Journal of Behavioural Development, 28, št. 3, str. 246–258.
Srabstein, J., Paramjit, J., Due, P., Wright, J., Leventhal, B., Merricj, J., Kim, Y-S. in sod. (2008). Prevention of public helath risk linkied bullying: A need a whole community approach. International Journal of Adolescent Medical Helath, 20, št. 2, str. 185–199.
Yoon, J. (2004). Predicting teacher interventions in bullying situations. Education and Treratment of Children, 27, št. 1, str. 37–45.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Sonja Pečjak, Tina Pirc
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
