Razvoj socialnih kompetenc učencev po pandemiji
Ključne besede:
osnovnošolski učitelji, pandemija, postcovidni čas, socialne kompetence, učenciPovzetek
Sodobni globalni razvoj, pandemija, ki kar vztraja, hiter tehnološki napredek in digitalizacija so vplivali na vse vidike življenja, vključno z izobraževalnim sistemom na vseh ravneh. Celotna populacija je postala socialno izolirana. Vse omenjeno omejuje in onemogoča razvoj socialnih sposobnosti, ki so ključni temelj za uspeh v življenju. Cilj raziskave je ugotoviti mnenje učiteljev o tem, kako učencem pomagati pri izboljšanju njihovih socialnih veščin. Rezultati te raziskave kažejo, da mlajši učitelji bolj cenijo pomen razvijanja socialnih kompetenc učencev kot starejši. Mlajši učitelji tudi menijo, da je pandemija vplivala na razvoj socialnih kompetenc učencev. Učitelji, ki imajo mlajše učence, pogosteje ocenjujejo razvijanje socialnih kompetenc učencev kot pomembno. Raziskave lahko prispevajo k nadaljnjemu razmisleku o pomenu razvijanja socialnih kompetenc, saj so te pogosto ključne za uspeh učencev in odraslih v družbi in skupnosti.
Literatura
Anić, V. (2007). Rječnik hrvatskoga jezika. Zagreb: Novi Liber d.o.o. i Europapress Holding d.o.o.
Berčnik, S. and Devjak, T. (2018). Active Involvement of Parents in the Educational Proces in Schools in Slovenia. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(2), 64–77. Available at: http://www.pedagoska-obzorja.si/Revija/Vsebine/PDF/DSPO_2018_33_2.pdf (retrieved 10. 7. 2022).
Brajša-Žganec, A. (2003). Dijete i obitelj: emocionalni i socijalni razvoj. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Buljubašić-Kuzmanović, V. (2012). Škola kao zajednica odrastanja. Pedagogijska istraživanja, 9(1–2), 43–57.
Buljubašić-Kuzmanović, V. and Blažević, I. (2015). Školski kurikulum u funkciji razvoja socijalnih vještina učenika. Pedagogijska istraživanja, 12(1–2), 71–86.
European Communities. (2007). Key competences for lifelong learning: European reference framework. Available at: https://www.britishcouncil.org/sites/default/files/youth-in-action-keycomp-en (retrieved 10. 7. 2022).
Hentig, H. (1993). Humana škola: škola mišljenja na nov način. Zagreb: Educa.
Jurćević-Lozančić, A. (2017). Socijalne kompetencije u ranom djetinjstvu. Učiteljski fakultet Sveučilište u Zagrebu.
Jurić, V. (2010). Kurikulumski registar socijalnih kompetencija u društvenim i školskim okvirima. Pedagogijska istraživanja, 7(2), 177–187.
Katz, L. G. and McClellan. D. I. (2005). Poticanje razvoja dječje socijalne kompetencije. Zagreb: Educa.
Klarin, M. (2006). Razvoj djece u socijalnom kontekstu. Jastrebarsko: Naklada Slap.
Kolak, A. (2010). Sociometrijski status učenika u razrednom odjelu i školskoj hijerarhiji. Pedagogijska istraživanja, 7(2), 243–254.
Košir, K. (2012). Odnosi z vrstniki in učitelji ter njihov pomen za šolsko prilagojenost. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 27(1–2), 99–113. Available at: http://www.pedagoska-obzorja.si/Revija/Vsebine/PDF/DSPO_2012_27_1.pdf (retrieved 10. 7. 2022).
Maksimović, J., Stanković, Z. B. and Osmanović, J. (2020). Application of Didactic Teaching Models: Teachers’ and Students’ Perspectives. Didactica Slovenica –Pedagoška obzorja, 35(3–4), 71–86.
Palekčić, M. (2002). Konstruktivizam – nova paradigma u pedagogiji? Napredak, 143(4), 403–413.
Prevendar, N. (2007). Socijalno-pedagoška kompetencija suvremenog nastavnika. In: Previšić, V., Šoljan, V. and Hrvatić, N. (Eds.). Pedagogija. Hrvatsko pedagogijsko društvo.
Previšić, V. (1999). Škola budućnosti: humana, stvaralačka i socijalna zajednica. Napredak, 140(1), 7–16.
Raboteg–Šarić, Z. (1999). Socijalizacija djece i mladeži. In: Macan, T. (Ed.). Hrvatska i održivi razvitak (p. 73–80). Zagreb: Ministarstvo razvitka i obnove.
Romih, A. and Košir, K. (2018). Učinki treninga regulacije čustev pri učencih osnovne šole. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(3–4), 36–54. Available at: http://www.pedagoska-obzorja.si/Revija/Vsebine/PDF/DSPO_2018_33_3.pdf (retrieved 10. 7. 2022).
Romih, A. and Bakračevič Vukman, K. (2015). Emocionalna regulacija in kakovost socialnih interakcij pri mladostnikih. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 30(3–4), 75–89. Available at: http://www.pedagoska-obzorja.si/Revija/Vsebine/PDF/DSPO_2015_30_3.pdf (retrieved 10. 7. 2022).
Rosić, V. and Zloković, J. (2002). Prilozi obiteljskoj pedagogiji. Rijeka: Graftrade.
Tot, D. (2013). Kultura samovrednovanja škole i učitelja. Zagreb: Grafički zavod Hrvatske.
Uyanık, G., Çiftçi, H. A., Ünsal, Ö. et al. (2018). Analyzing the Relationships between Preschool Children’s Play Skills and Their Social Competence and Emotion Regulation Skills. Croatian Journal of Education, 20(3), 243–257. https://doi.org/10.15516/cje.v20i0.3037
Valjan-Vukić, V. (2009). Obitelj i škola-temeljni čimbenici socijalizacije. Magistra Iadertina 4(4), 172–178.
Vygotsky, L. S. (1978). Mind in Society: the Development of Higher Psychological Processes. Cambridge, MA: Harvard University Press.
Zrilić, S. and Marin K. (2019). Kompetencije u suvremenoj školi – potrebe prakse iz perspektive učitelja. Školski vjesnik, 68(2), 389–400.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Višnja Vekić-Kljaić, Luka Pongračić, Janja Lučić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
