Opazovanje z reflektivnim razgovorom v visokošolskem prostoru
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i3-4.156Ključne besede:
opazovanje z reflektivnim razgovorom, profesionalni razvoj visokošolskih učiteljev, pedagoške kompetence, kolegialno opazovanje prakse, reflektirajoči praktikPovzetek
V članku predstavljamo rezultate raziskave o prispevku opazovanja z reflektivnim razgovorom k profesionalnemu razvoju visokošolskih učiteljev. Raziskava je bila izvedena kot študija primera opazovanja pedagoške prakse dveh visokošolskih učiteljev. V polstrukturiranih intervjujih smo ugotavljali prispevek opazovanja z reflektivnim razgovorom k profesionalnemu razvoju visokošolskega učitelja ter dejavnike, ki vplivajo, da opazovanje z reflektivnim razgovorom podpira profesionalni razvoj visokošolskega učitelja. Ugotovili smo, da opazovanje z reflektivnim razgovorom spodbuja uvedbo konkretnih sprememb v prakso, visokošolske učitelje podpira pri samoevalvaciji ter refleksiji lastne prakse in spodbuja profesionalne diskusije. Dejavniki vpliva pa so: veščine opazovalca ter veščine in osebnostne lastnosti opazovanega, vsebinsko poznavanje področja dela opazovanega, medkolegialno zaupanje, stopnja samokritičnosti opazovanega, motivacija za profesionalni razvoj, akademska kultura. Predlagamo sistemsko ureditev profesionalnega razvoja visokošolskih učiteljev na področju krepitve pedagoških kompetenc.
Literatura
Ackerman. D., Gross, B. L. in Vigneron, L. (2009). Peer observation reports and student evaluations of teaching: who are the experts? The Alberta Journal of Educational Research, 55(1), 18–39.
Bell, M. (2002). Peer observation of teaching in Australia. LTSN Generic Centre.
Carroll, C. in O’Loughlin, D. (2014). Peer observation of teaching: enhancing academic engagement for new participants. Innovations in Education and Teaching International, 51(4), 446–456. https://doi.org/10.1080/14703297.2013.778067
Chappell, A. (2007). Using teaching observations and reflective practice to challenge conventions and conceptions of teaching in geography. Journal of Geography in Higher Education, 31(2), 257–268. https://doi.org/10.1080/03098260601063651
Coronel, J. M., Carrasco, M. J., Fernández, M. in González, S. (2003). Qualities of collaboration, professional development and teaching improvement: an experience in the university context. Journal of Education of Teaching, 29(2), 125–147. https://doi.org/10.1080/0260747032000092620
Cosh, J. (1999). Peer observation: a reflective model. ELT Journal, 53(1), 22–27. https://doi.org/10.1093/elt/53.1.22
Cvetek, S. (2015). Učenje in poučevanje v visokošolskem izobraževanju: teorija in praksa. Buča.
Goltnik Urnaut, A. (2022). Razvoj kadrov v višjem strokovnem izobraževanju. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(3–4), 125–142. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/96
Gosling, D. (2002). Models of peer observation of teaching. Generic Centre, Learning and Teaching Support Network. https://www.researchgate.net/publication/267687499_Models_of_Peer_Observation_of_Teaching
Graham, R. (2015). Does teaching advance your academic career? Perspectives of promotion procedures in UK higher education. Royal Academy of Engineering. https://www.teachingframework.com/resources/Does-teaching-advance-your-academic-career-RAEng-online-report-(April-2015).pdf
Hmelak, M., Rudaš, A. in Lepičnik Vodopivec, J. (2020). Vključevanje študentov v razvoj inovativnih izobraževalnih modelov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(3–4), 147–163. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/36
Hammersley‐Fletcher, L. in Orsmond, P. (2007). Evaluating our peers: is peer observation a meaningful process? Studies in Higher Education, 29(4), 489–503. https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/0307507042000236380
Hogston, R. (1995). Evaluating quality nursing care through peer review and reflection; the findings of a qualitative study. International Journal of Nursing Studies, 32(2), 162–172. https://doi.org/10.1016/0020-7489(94)00034-H
Ivanuš Grmek, M. in Bezjak, Š. (2021). Kakovost na področju visokošolskega izobraževanja s poudarkom na učenju in poučevanju. V T. Vršnik Perše (ur.), Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: spoznanja in izzivi (str. 19–46). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https://doi.org/10.18690/978-961-286-466-8
Ivanuš Grmek, M., Javornik Krečič, M. in Ograjšek, S. (2020). Nekatere didaktične značilnosti poučevanja na Univerzi v Mariboru z vidika študentov. Sodobna pedagogika, 71(2), 24–39.
Jager, J. in Režek, M. (2023). Vodila za opazovanje in reflektivni razgovor. V P. Pangrčič in J. Žmavc (ur.), Konceptualne podlage in metodologija za preučevanje aktivnega učenja in razvoja globalnih kompetenc za 21. stoletje v visokem šolstvu: znanstveno-strokovni priročnik (str. 67–69). Alma Mater Press. https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/book/56
Jager, J., Režek, M., Žmavc, J., Autor, S. in Štremfel, U. (2023). Instrument za opazovanje aktivnega učenja in razvijanja globalnih kompetenc v visokošolskem prostoru. V P. Pangrčič in J. Žmavc (ur.), Konceptualne podlage in metodologija za preučevanje aktivnega učenja in razvoja globalnih kompetenc za 21. stoletje v visokem šolstvu: znanstveno-strokovni priročnik (str. 71–79). Alma Mater Press. https://press.almamater.si/index.php/amp/catalog/book/56
Kennedy, M. M. (2016). How does professional development improves teaching? Review of Educational Research, 86(4), 945–980. https://doi.org/10.3102/0034654315626800
Knight, P. T. in Trowler, P. R. (2001). Departmental leadership in Higher Education. Society for Research into Higher Education & Open University Press. http://www.amazon.com/gp/product/033520676X/104-00.
Košir, K. (2021). Kaj bi morali visokošolski učitelji vedeti o spodbujanju kakovostnega učenja: miti in sodobna znanstvena spoznanja. V T. Vršnik Perše (ur.), Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: spoznanja in izzivi (str. 47–64). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https://doi.org/10.18690/978-961-286-466-8
Labak, I., Sablić, M. in Škugor, A. (2022). Kolegialno opazovanje kot orodje za usmerjanje osebnega profesionalnega razvoja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 37(1), 80–93. https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/75
Light, G., Cox, R. in Calkins, S. (2009). Learning and teaching in higher education: the reflective professional. Sage.
Maksimović, J. in Osmanović, J. (2018). The role and effectiveness of methodological education for reflective practices. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 131–148.
Marentič Požarnik, B. (1998a). Izpopolnjevanje univerzitetnih učiteljev za boljše poučevanje kot del kulture kakovosti. Izkušnje, prototipi, modeli za ljubljansko univerzo. V B. Mihevc (ur.), Za boljšo kakovost študija: pogovori o visokošolski didaktiki (str. 29–51). Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakutlete, Slovensko druzštvo za visokošolsko didaktiko.
Marentič Požarnik, B. (1998b). Vloga izpopolnjevanja učiteljev in sodelavcev v izkazovanju pedagoške usposobljenosti v habilitacijskih postopkih. V B. Mihevc (ur.), Za boljšo kakovost študija: pogovori o visokošolski didaktiki (str. 55–57). Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakutlete, Slovensko druzštvo za visokošolsko didaktiko.
Marentič Požarnik, B. (2001). Ali je didaktično izpopolnjevanje spodbudilo udeležence k uvajanju sprememb in novosti v pedagoško delo? V B. Marentič Požarnik (ur.), Visokošolski pouk – malo drugače (str. 103–108). Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
Marentič Požarnik, B. (2020). Visokošolska didaktika in didaktično usposbljanje visokošolskih učiteljev pri nas – dosedanji razvoj, izkušnje in problemi. Andragoška spoznanja, 26(2), 15–32. https://doi.org/10.4312/as.26.2.15-32
Marentič Požarnik, B. in Lavrič, A. (2011). Predavanja kot komunikacija: kako motivirati in aktivirati študente. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Marentič Požarnik, B., Šarić, M. in Šteh, B. (2019). Izkustveno učenje. Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Martin, G. A. in Double, J. M. (1998). Developing higher education teaching skills through peer observation and collaborative reflection. Innovations in Education and Training International, 35(2), 161–170. https://doi.org/10.1080/1355800980350210
Mezgec, M. (2020). Profesionalni razvoj in pedagoško usposabljanje visokošolskega učitelja. Andragoška spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 26(2), 75–85. https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/view/9191/8977
Rutz, C., Condon, W., Iverson, E. R., Manduca, C. A. in Willett, G. (2012). Faculty professional development and student learning: what is the relationship? Change The Magazine of Higher Learning, 44(3), 40–47. https://doi.org/10.1080/00091383.2012.672915
Schön, D. A. (1983). The reflective practitioner. Routledge.
Vekić Kljaić, V. in Lučić, J. (2021). Reflective practice towards professional development of teachers. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(3–4), 55–68.
Vršnik Perše, T. (2021). Spoznanja in izzivi sodobnih pogledov na učenje in poučevanje v visokem šolstvu. V T. Vršnik Perše (ur.), Učenje in poučevanje v visokem šolstvu: spoznanja in izzivi (str. 5–17). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. https://doi.org/10.18690/978-961-286-466-8
Winch, C., Oancea, A. in Orchard, J. (2015). The contribution of educational research to teachers' professional learning: philosophical understandings. Oxford Review of Education, 41(2), 202–216. https://doi.org/10.1080/03054985.2015.1017406
Yon, M., Burnap, C. in Kohut, G. (2002). Evidence of effective teaching: perceptions of peer reviewers. College Teaching, 50(3), 104–110. https://doi.org/10.1080/87567550209595887
Zeng, L. M. (2020). Peer review of teaching in higher education: a systematic review of its impact on the professional development of university teachers from the teaching expertise perspective. Educational Research Review, 31, 100333. https://doi.org/10.1016/j.edurev.2020.100333