Prepričanja učiteljev o njihovi jezi v odnosu do nekaterih vidikov poučevanja

Avtorji

  • Irena Košir Lovšin Univerzitetni klinični center Ljubljana
  • Alenka Polak Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Ključne besede:

jeza, prepričanja, poučevanje, samouravnavanje čustev, učitelj

Povzetek

Med poučevanjem učitelji doživljajo in izražajo različna čustva. Kadar učenčevo vedenje ocenijo kot neustrezno, največkrat doživljajo jezo. Raziskovali smo učiteljeva prepričanja o izražanju jeze pri poučevanju, ki vplivajo na to, kaj bo učitelja jezilo, kako se bo jezil in v katerih okoliščinah bo svojo jezo izrazil, uravnaval ali potlačil. V vzorec empirične raziskave je bilo vključenih 100 učiteljev četrtega in petega razreda več slovenskih osnovnih šol. Podatke smo pridobili s pomočjo dveh avtorsko zasnovanih vprašalnikov. Ugotovili smo, da učitelji v povprečju izkazujejo največje strinjanje s trditvijo, da se učenci od učitelja učijo, kako naj tudi sami izražajo jezo. Mlajši učitelji, stari do 40 let, se bolj kot starejši učitelji, stari več kot 40 let, strinjajo, da s svojo jezo učence lahko prestrašijo, pa tudi, da bi jezo morali pred učenci prikriti. Manj kot se učitelji čutijo dolžni svojo jezo učencem utemeljiti in manj kot se strinjajo s tem, da bi bilo izražanje lastne jeze navzven lahko neprimerno, pogosteje ocenjujejo, da pri svojem pedagoškem delu uporabljajo pozitivne pedagoške pristope, npr. učence hvalijo, spodbujajo, jim predstavijo kriterije ocenjevanja idr.

Literatura

Blažič, M., Ivanuš Grmek, M., Kramar, M. et al. (2003). Didaktika – visokošolski učbenik. Novo mesto: Inštitut za raziskovalno in razvojno delo.

Borg, S. (2011). The impact of in-service teacher education on language teachers’ beliefs. System, 39(3), 370–380.

Bratanić, M. (1991). Mikropedagogija: interakcijsko-komunikacijski aspekt odgoja: priručnik za studente i nastavnike. Zagreb: Školska knjiga.

Brophy, J. E. (1979). Teacher Behaviour and Its Effects. Occasional Paper No. 25. Michigan: The Institute for Research on Teaching. Available at: http://education.msu.edu/irt/PDFs/OccasionalPapers/op025.pdf (retrieved 10. 2. 2019).

Chang, M. L. (2013). Toward a theoretical model to understand teacher emotions and teacher burnout in the context of student misbehavior. Motivation and Emotion, 37(4), 799–817.

Chitiga, M. (2017). They come in different shapes: a critical analysis of teacher types. Journal of Educational Research, 2(12), 31–49.

Corder, G. W. and Foreman, D. I. (2014). Nonparametric Statistics: A Step-by-Step Approach. New Jersey: Wiley. Available at: https://onlinelibrary.wiley.com/doi/book/10.1002/9781118165881 (retrieved 10. 2. 2019).

Cross, D. I. and Hong, J. Y. (2009). Beliefs and professional identity: critical constructs in examining the impact of reform on the emotional experiences of teachers. In: Schutz, P. A. and Zembylas, M. (eds.). Advances in teacher emotion research: The impact on teachers’ lives (pp. 273–296). New York: Springer.

Delors, J. (1996). Learning: The treasure within. Paris: UNESCO Publishing.

Devjak, T., Devjak, S. and Polak, A. (2014). Dejavniki vpliva na izbiro pedagoškega poklica: motivi, pričakovanja in profesionalni razvoj. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 29(1), 3–18.

Erčulj, J. and Škodnik, R. (2013). Spodbujanje refleksije pri učiteljih. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 28(3–4), 17–31.

Evans, T. P. (1970). Flanders System of Interaction Analysis and Science Teacher Effectiveness. A paper presented to the 43rd annual meeting of the National Association for Research in Science Teaching. Minneapolis, Minnesota, March 8. Available at: https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED059094.pdf (retrieved 11. 1. 2019).

Frenzel, A. C. (2014). Teacher emotion. In: Pekrun, R. and Linnenbrink-Garcia, L. (eds.). International handbook of emotions in education (pp. 494–519). New York, London: Routledge.

Frenzel, A. C., Goetz, T., Stephens, E. J. et al. (2009). Antecendents and effects of teachers’ emotional experiences: an integrative perspective and empirical test. In: Schutz, P. A. and Zembylas, M. (eds.). Advances in teacher emotions research: the impact on teachers’ lives (pp. 129–151). New York: Springer.

Gong, S., Chai X., Duan, T. et al. (2013). Chinese Teachers’ Emotion Regulation Goals and Strategies. Psychology, 4(11), 870–877.

Gordon, T. (1997). Trening večje učinkovitosti za učitelje. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.

Green, S. B. and Salkind, N. J. (2005). Using SPSS for Windows and Macintosh: Analyzing and understanding data. 4th ed. New Jersey: Pearson.

Hattie, J. (2018). Vidno učenje za učitelje: maksimiranje učinka na učenje. Griže: Svetovalno izobraževalni center MI.

Hochschild, A. R. (1983). The managed heart: Commercialization of human feeling. Berkeley, CA: University of California Press.

Hosotani, R. and Imai-Matsumura, K. (2011). Emotional experience, expression, and regulation of high-quality Japanese elementary school teachers. Teaching and Teacher Education, 27(6), 1039–1048.

Izhodišča kurikularne prenove. (1996). Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet.

Kramar, M. (2009). Pouk. Nova Gorica: Educa, Melior.

Kyriacou, C. (1997). Vse učiteljeve spretnosti. Radovljica: Regionalni izobraževalni center.

Lazarus, R. S. (1991). Emotions and adaptation. New York: Oxford University Press.

Lepičnik Vodopivec, J. and Teršek, B. (2021). Odnos zaposlenih v vrtcu in osnovni šoli do medvrstniškega nasilja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(1), 3–18.

Liljestrom, A., Roulston, K. and Demarrais, K. (2007). “There’s No Place for Feeling Like This in the Workplace”: Women Teachers’ Anger in School Settings. In: Schutz, P. A. and Pekrun, R. (eds.). Emotion in education (pp. 275–291). San Diego, CA: Elsevier Inc.

Marentič Požarnik, B. (2018). Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju. Ljubljana: DZS.

Marentič Požarnik, B. and Plut Pregelj, L. (1980). Kakršno vprašanje takšen odgovor: priročnik o pedagoško-psiholoških osnovah zastavljanja kvalitetnih vprašanj pri pouku. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Marentič Požarnik, B. and Plut Pregelj, L. (2009). Moč učnega pogovora: poti do znanja z razumevanjem. Ljubljana: DZS.

McPherson, M. B., Kearney, P. and Plax, T. G. (2003). The Dark Side of Instruction: Teacher Anger as Classroom Norm Violations. Journal of Applied Communication Research, 31(1), 76–90.

Ortony, A. and Turner, T. J. (1990). What’s basic about basic emotions? Psychological Review, 97, 315–331.

Peklaj, C., Kalin, J., Pečjak, S. et al. (2009). Učiteljske kompetence in doseganje vzgojno-izobraževalnih ciljev v šoli. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (2013). Official Gazette of the Republic of Slovenia, no. 81/06 (June 21, 2013). Available at: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/113609 (retrieved 10.04.2019).

Prosen, S., Smrtnik Vitulić, H. and Poljšak Škraban, O. (2013). Observing Teacher’s Emotional Expression in Their Interaction with Students. New Educational Review, 31(1), 75–85.

Romi, S., Lewis, R. and Roache, J. (2013). Classroom management and teachers’ coping strategies: inside classrooms in Australia, China and Israel. Prospects, 43(2), 215–231.

Roseman, I. J. (2013). Appraisal in the Emotion System: Coherence in Strategies for Coping. Emotion Review, 5(2), 141–149.

Schleicher, A. (2019). Šole za učence 21. stoletja. Močni vodje, samozavestni učitelji, inovativni pristopi. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Schutz, P. A. and DeCuir-Gunby, J. T. (2009). Inquiry on Emotions in Education. Educational Psychologist, 37(2), 125–134.

Smrtnik Vitulič, H. (2006). Značilnosti razumevanja posameznih področij temeljnih čustev pri otrocih in mladostnikih. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 21(1), 3–19.

Sutton, R. E. (2004). Emotional regulation goals and strategies of teachers. Social Psychology of Education, 7(4), 379–398.

Sutton, R. E. and Wheatley, K. F. (2003). Teachers’ emotions and teaching: A review of the literature and directions for future research. Educational Psychology Review, 15(4), 327–358.

Sutton, R. E., Mudrey-Camino, R. and Knight, C. C. (2009). Teachers’ Emotion Regulation and Classroom Management. Theory into Practice, 48(2), 130–137.

Tomić, A. (2003). Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Center za pedagoško izobraževanje.

Ule, M. (2009). Socialna psihologija: analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

Valenčič Zuljan, M. (2000). Dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje in spreminjanje študentovega in učiteljevega pojmovanja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 15(5–6), 57–73.

Wing On, L. and Ling Tan, J. P. (2018). The New Roles for Twenty-First-Century Teachers. In: Niemi, H., Toom, A., Kallioniemi, A. et al. (eds.). The Teacher’s Role in the Changing Globalizing World (pp. 11–31). Netherlands: Brill.

Yin, H-B and Lee, J. C-K (2012). Be passionate, but be rational as well: Emotional rules for Chinese teachers’ work. Teaching and Teacher Education, 28, 56–65.

Zembylas, M. (2003). Caring for teacher emotion: reflections on teacher self-development. Studies in Philosophy & Education, 22(2), 103–125.

Zembylas, M. (2005). Discursive practices, genealogies, and emotional rules: A poststructuralist view on emotion and identity in teaching. Teaching and Teacher Education, 21, 935–948.

Objavljeno

2022-06-29

Kako citirati

Košir Lovšin, I., & Polak, A. (2022). Prepričanja učiteljev o njihovi jezi v odnosu do nekaterih vidikov poučevanja. Pedagoška Obzorja, 37(2), 80–97. Pridobljeno s https://www.dspo.si/index.php/dspo/article/view/84

Številka

Rubrike

Prispevki