The Impact of Physical (In)Activity of Educators on the Implementation of Physical Activities in the Kindergarten
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v40i3-4.196Keywords:
motor development, preschool period, competence, physical/sport activity, educatorsAbstract
Movement is a child's primary need, and the preschool period is the foundation of motor development. An educator's role is to meet the need for movement and thus contribute to a child's health. The aim of the research was to determine whether the amount of guided physical/sport activity during the preschool period is influenced by educators’ own physical/sport activity in their free time, their age, working conditions, and whether educators’ competences in the field of movement are related to their own physical/sport activity. The research included 65 educators from all over Slovenia. The questionnaire consisted of 29 questions, mostly of the closed-ended type, grouped into five sections. It was found that the time that the educators dedicate to their own physical/sport activity is related to the quantity and variety of physical/sport activities they carry out with the children. It was also found that younger educators are less likely to conduct guided physical/sport activities, and that material conditions do not contribute to a greater quantity and variety of physical/sport activities carried out.
References
1. Argenti, A. (2016). Materialni pogoji obalnih vrtcev za izvajanje gibalne/športne dejavnosti [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Diplome/Diploma22058610ArgentiAnja.pdf
2. Balažic, S. (2015). Načrtovanje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok v pomurski regiji [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=70174
3. Berčič, H. (2019). Gibalno/športna dejavnost za zdravo družino. V M. Pajek (ur.), 14. kongres športa za vse, Gibalna športna dejavnost za zdravo družino (str. 21–34). Olimpijski komite Slovenije–Združenje športnih zvez.
4. Boldin, U. (2008). Analiza materialnih, vsebinskih in kadrovskih dejavnikov predšolske športne vzgoje v zasavskih vrtcih [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=1843
5. Bolka, V. (2011). Vloga športnega pedagoga v vrtcu [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=19437
6. Čeklić, U. (2015). Pomen razvoja skladnega vzorca plezanja za kasnejše šolsko obdobje. V D. Hozjan (ur.), Aktivnosti učencev v učnem procesu (str. 557–568). Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
7. Čoh, M. (2018). Pomen gibalne dejavnosti za razvoj otroka. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 66(1–2), 9–14.
8. Dežman, M. (2023). Povezava med pogostostjo izvajanja gibalnih dejavnosti v vrtcu in gibalno aktivnostjo vzgojitelja [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=144539
9. Dolenc, P. in Pišot, S. (2015). Pomen zaznanih gibalnih kompetenc učencev pri pouku športa. V D. Hozjan (ur.), Aktivnosti učencev v učnem procesu (str. 569–580). Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
10. Jelovčan, G., Lekše, M., Baloh, B. in Kralj, B. (2020). Pravljica v povezavi z gibalnim izražanjem skozi jezik in ob glasbi. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(2), 23–37.
11. Jereb, K. (2012). Mnenja staršev o pomenu ustrezne športne igralnice in zunanjega igrišča v vrtcu za otrokov razvoj [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=20258
12. Kološa, J. (2020). Predšolski otrok v gibanju. V Zbornik 2. mednarodne (Slovenija, Hrvaška, Francija) strokovne konference 2020. Promocija psihofizičnega zdravja otrok in mladostnikov (str. 129–136). MiB.
13. Kopačin, B., Ovčjak, P. in Volmut, T. (2023). Effectiveness of physical activity intervention during music lessons. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 38(2), 31–49. https://doi.org/10.55707/ds-po.v38i2.101
14. Kurikulum za vrtce [Curriculum for Kindergartens]. (1999). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
15. Lapajne, J. (2017). Analiza gibalnih/športnih dejavnosti v vrtcih s športnim pedagogom in brez njega [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=94591
16. Lipovšek, M. (2012). Vpliv vzgojiteljev na izvajanje gibalnih/športnih dejavnosti v Vrtcu Slovenske Konjice [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta]. DKUM. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22377
17. Marinšek, M. in Rajtmajer, D. (2017). Šport v funkciji doživljajske vzgoje. Amalietti & Amalietti.
18. Markovšek, P. (2014). Gibalna dejavnost vzgojiteljev [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. RUL. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=29679
19. Marquez, D. X., Aguiñaga, S., Vásquez, P. M., Conroy, D. E., Erickson, K. I., Hillman, C., Stillman, C. M., Ballard, R. M., Sheppard, B. B., Petruzzello, S. J., King, A. C. in Powell, K. E. (2020). A systematic review of physical activity and quality of life and well-being. Translational behavioral medicine, 10(5), 1098–1109. https://doi.org/10.1093/tbm/ibz198
20. Plevnik, M. in Peternelj, T. (2019). Gibalna/športna (ne)aktivnost vzgojiteljic in njihova kompetentnost za razvoj gibanja predšolskih otrok v prvem starostnem obdobju. V S. Čotar Konrad, B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan (ur.), Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja (str. 400–410). Založba Univerze na Primorskem.
21. Retar, I. (2022). Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Univerze na Primorskem, Pedagoška fakulteta. https://doi.org/10.26493/978-961-293-141-4
22. Retar, I. in Lepičnik-Vodopivec, J. (2017). Kompetentnost vzgojiteljev za inovativno gibalno poučevanje. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(1), 17–32.
23. Retar, I., Plevnik, M., Hozjan, D. in Kolar, E. (2014). Ustvarjalno vseživljenjsko učenje na področju menedžmenta v športu. V D. Hozjan (ur.), Izobraževanje za 21. stoletje – ustvarjalnost v vzgoji in izobraževanju (str. 421–438). Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Univerzitetna založba Annales.
24. Rostohar, M. (2010). Gibalni motiv vzgojiteljic in njegov vpliv na otroke v vrtcu [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta]. DKUM. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=13146
25. Sollerhed, A. C. (2023). Factors associated with implemented teacher-led movement and physical activity in early childhood education and care. Frontiers in Psychology, 14, 1–9.
26. Šimunič, B., Volmut, T. in Pišot, R. (2010). Otroci potrebujejo gibanje. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave.
27. Šljivar, Z. (2012). Analiza pogojev za izvajanje gibalnih dejavnosti v mestnih in podeželskih vrtcih [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta]. DKUM. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=22531
28. Štemberger, V., Petrušič, T. in Petrić, V. (2017). Zdravstveni status razrednih učiteljev v Sloveniji. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(2), 130–145.
29. Tušak, M. in Blatnik, P. (2016). Stres in telesna aktivnost (Stress and physical activity). V H. Strašek (ur.), Prepoznavanje in obvladovanje stresa (Observing and Coping Stress) (str. 931–01). LEK.
30. Videmšek, M. (2018). Ali se vaš otrok ustrezno gibalno razvija? SLOfit nasvet. https://www.slofit.org/slofit-nasvet/ArticleID/156/Ali-se-va%C5%A1-otrok-ustrezno-gibalno-razvija.
31. Volmut, T. (2022). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna aktivnost in gibalne neaktivnost otrok med prvim in tretjim letom starosti. V S. Čotar Konrad, B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan. (2022), Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja, (str. 383–397). Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.383-397
32. Vujanović, S. (2019). Vpliv gibanja na osebnostni razvoj predšolskega otroka. V M. Željeznov Seničar (ur.), Osebnostni razvoj predšolskega otroka: XII. mednarodna (Slovenija, Hrvaška, Srbija, Finska, Italija) strokovna konferenca za vzgojitelje v vrtcih 2019 (str. 173–175). MiB.
33. World Health Organization (2019). Guidelines on physical activity, sedentary behaviour and sleep for children under 5 years of age. https://iris.who.int/bitstream/handle/10665/311664/9789241550536-eng.pdf?sequence=1
34. Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v vrtcu: povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba Annales.
Downloads
Published
How to Cite
Issue
Section
License
Copyright (c) 2025 Polona Božič, Blaž Simčič, Andrej Kocjan
This work is licensed under a Creative Commons Attribution 4.0 International License.
