Izkušnje učencev s cerebralno paralizo v večinskih osnovnih šolah
Ključne besede:
cerebralna paraliza, večinska osnovna šola, vključenost, učitelji, starši, učenciPovzetek
V prispevku se osredotočamo na izkušnje učencev s cerebralno paralizo v prvih petih razredih večinske osnovne šole, kot so jih zaznali učitelji (n = 27) in starši (n = 23) ter so jih zase opisali trije učenci s cerebralno paralizo. Starši in učitelji so izpolnili spletni vprašalnik, z učenci s cerebralno paralizo pa smo izvedli polstrukturirani intervjuju. Večina staršev in učiteljev ter vsi učenci so vključitev učencev v razred ocenili kot (zelo) dobro. Starši in učitelji so izpostavili pomembne predhodne (npr. informiranje drugih otrok in staršev o cerebralni paralizi) in aktualne dejavnike (npr. interakcije s sošolci), ki so prispevali k vključitvi otroka v razred, vsi učenci pa so kot pomembne za vključitev izpostavili medosebne odnose s sošolci. Največ težav pri šolskem delu so učitelji in učenci s cerebralno paralizo prepoznali na psiho-fizičnem, socialno-emocionalnem in verbalnem področju. Večina staršev, učiteljev in učencev je poročala o dobrem sodelovanju z drugimi strokovnjaki na šoli.
Literatura
Berčnik, S. and Devjak, T. (2018). Active involvement of parents in the educational process in schools in Slovenia. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(2), 64–77.
Brossard-Racine, M., Hall, N., Majnemer, A. et al. (2012). Behavioural problems in school age student with cerebral palsy. European Journal of Paediatric Neurology, 16(1), 35–41.
Haskell, S.H. and Barrett, M. (1993). The education of student with physical and neurological disabilities. London: Chapman & Hall.
Horber, V., Fares, A., Platt, M.J. et al. (2020). On behalf of the SCPE. Severity of cerebral palsy – the impact of associated impairments. Neuropediatrics, 51(2), 120–128.
Intihar, D. and Kepec, M. (2002). Partnerstvo med domom in šolo: priročnik za učitelje, svetovalne delavce in ravnatelje. Ljubljana: Zavod Republike za šolstvo.
Kalin, J., Resman, M., Šteh, B. et al. (2009). Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši. Ljubljana: Znanstvena založba filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Košir, K. (2012). Odnosi z vrstniki in učitelji ter njihov pomen za šolsko prilagojenost. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 27(1–2), 99–113.
Marentič Požarnik, B. (2003). Temelj uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami so ustrezno usposobljeni učitelji. Sodobna pedagogika, 54(120), 104–113.
Mijanović, N., Todorović, K., and Krtolica, M. (2019). Kako zaznavajo učiteljeve lastnosti učenci, njihovi starši in učitelji. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(3–4), 141–156.
Mori, I. (2002). Integracija gibalno oviranih učencev v osnovno šolo. Razredni pouk, 4(2), 21–24.
Peček, M. and Lesar, I. (2006). Pravičnost slovenske šole: mit ali realnost. Ljubljana: Založba Sophia.
Radšel A. and Jekovec Vrhovšek, M. (2014). Novi register za cerebralno paralizo. Slovenska pediatrija, 21(1), 23–28.
Sellier, E., Platt, M.J., Andersen, G.L. et al. (2016). Decreasing prevalence in cerebral palsy: A multi-site European population-based study, 1980 to 2003. Development Medicine & Student Neurology, 58(1), 85–92.
Schenker, R., Coster, W. and Parush, S. (2006). Personal assistance, adaptations and participation in students with cerebral palsy mainstreamed in elementary schools. Disability and Rehabilitation, 28(17), 1061–1069.
Sonček.org (n.d.). Retrieved on 20.05.2020 from world wide web: https://www.soncek.org/cerebralna-paraliza/cerebralna-paraliza/.
Šteh, B. (2008). Učitelji in starši v očeh drug drugega pri medsebojnem sodelovanju. Sodobna pedagogika, 59(5), 30–50.
Štemberger, T. (2013). Učiteljeva pripravljenost na inkluzijo. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 28(3–4), 3–16.
Terzić, I., Jovanović, N., Vuković, M. et al. (2012). Speech and language abilities in student with cerebral palsy in elementary school. In: Stosljevic, M., Marinkovic, D. and Eminovic, F. (Eds.). Cerebral palsy: A multidisciplinary and multidimensional approach, International thematic collection of papers (pp. 55–76). Beograd: Planeta print.
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Vovk Ornik, N. (2016). Vloga učitelja v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami [Doktorska disertacija]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Vrlič Danko, A. (2005). Gibalno ovirani otroci in otroci z nevrološko poškodbo v vrtcu in šoli. Maribor: Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše.
Zobec, T. (2012). Vloga spremljevalca gibalno oviranega otroka v vzgojno izobraževalnem procesu [Diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Retrieved on 29.10.2020 from world wide web: http://www.mss.si/datoteke/dokumenti/Zobec_Tina.pdf.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZOUPP). (2000). Uradni list RS, št. 54/00. Retrieved on 20.10.2020 from world wide web: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlid=200054&stevilka=2496.
Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). (2011). Uradni list RS, št. 58/11. Retrieved on 20.10.2020 from world wide web: http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Helena Smrtnik Vitulić, Katja Rojnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
