Skrb za duševno zdravje socialnih pedagogov v vzgojno-izobraževalnih institucijah
DOI:
https://doi.org/10.55707/ds-po.v38i3-4.109Ključne besede:
duševno zdravje, socialni pedagogi, vzgojno-izobraževalne institucije, poklici pomočiPovzetek
Prispevek podrobneje obravnava tematiko pomena skrbi za duševno zdravje socialnih pedagogov, zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja. Namen prispevka je raziskati oblike skrbi za duševno zdravje socialnih pedagogov v različnih vzgojno-izobraževalnih institucijah. S kvalitativno raziskavo, ki je bila izvedena na osnovi polstrukturiranih intervjujev s štirinajstimi socialnimi pedagogi, smo analizirali različna področja, povezana predvsem s skrbjo socialnih pedagogov za lastno duševno zdravje in s skrbjo, ki jo socialnim pedagogom nudijo njihovi nadrejeni. Rezultati raziskave med drugim kažejo, da je večina socialnih pedagogov dnevno izpostavljena stresnim in zelo zahtevnim situacijam; da se na delovnem mestu ne počutijo varne, saj so bili v okviru svojega dela že vsi deležni psihičnega/fizičnega nasilja; in da se nadrejeni za njihovo psihično počutje oz. duševno zdravje ne zanimajo v tolikšni meri, kot bi si želeli. Ugotovitve nikakor niso vzpodbudne, saj navedeno posledično determinira njihovo duševno zdravje ter kakovost, strokovnost in profesionalnost dela nasploh.
Literatura
Bilban, M. (2007). Kako razpoznati stres v delovnem okolju. Delo in varnost, 52(1), 30–35.
Bilban, M. in Pšeničny, A. (2007). Izgorelost. Delo in varnost, 52(1), 22–30.
Birsa, E., Kljun, M. in Kopačin, B. (2022). ICT Usage for Cross-Curricular Connections in Music and Visual Arts during Emergency Remote Teaching in Slovenia. Electronics, 11(13), 2090, 1–15. https://doi.org/10.3390/electronics11132090
Bizjan, B. (2004). Na profesionalno pot neobremenjeni s prtljago. Socialna pedagogika, 8(3), 295–314.
Bogdan Zupančič, A. in Krajnčan, M. (2019). Odnosna kompetenca strokovnih delavcev v osnovni šoli. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(1), 85–72.
Bogdan Zupančič, A. in Marovič, M. (2023). Pomen dobrobiti strokovnih delavcev za dobrobit otrok/mladostnikov (v strokovnih centrih). V: Kreft Toman, I., Habe, D. in Koler, G. (ur.). Sodobni izzivi dela z mladimi iz ranljivih skupin: 3. Mednarodna konferenca Mladinskega doma Jarše: konferenčni zbornik: 9. do 11. junij 2023 = Contemporary Challenges of Working with At-Risk Youth: The Jarše Youth Home 2nd International Conference: Conference Proceedings: 9 -11 June 2023 (str. 9–15). Ljubljana: Mladinski dom Jarše.
Briner R. in Dewberry C. (2007). Staff Wellbeing is Key to School Success: A Research Study into the Links between Staff Wellbeing and School Performance. London, England: Worklife Support.
Dolenc, P in Virag, Š. (2019). Stres, soočanje s stresom in poklicno zadovoljstvo pedagoških delavcev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(1), 73–85.
Etični kodeks delavcev na področju socialne pedagogike. (2004). Dostopno na: https://zzsp.org/zzsp/dokumenti/ (pridobljeno 21. 5. 2023).
European Commission/EACEA/Eurydice. (2021). Teachers in Europe: Careers, Development and Well-being. Eurydice report. Luxembourg: Publications Office of the European Union.
Eurofound (2013). Physical and Psychological Violence at the Workplace, Publications Office of the European Union. Luxembourg: Office of the European Union. Dostopno na: https://www.eurofound.europa.eu/publications/foundation-findings/2014/working-conditions/foundation-findings-physical-and-psychological-violence-at-the-workplace (pridobljeno 28. 6. 2021)
Ferbežar, N. in Vrhunc Pfeifer, K. (2022). Avtoagresivno vedenje: krizne situacije in krizne intervencije v strokovnih centrih. V: Krajnčan, M. (ur.). Socialnopedagoške teme 1 (str. 95–137). Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Gradišek, P. in Habe, K. (2020). Calling at Work – Important Predictor of Job Satisfaction in University Teachers. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(3–4), 179–194.
Gray, C., Wilcox, G. in Nordstokke, D. (2017). Teacher Mental Health, School Climate, Inclusive Education and Student Learning: A Review. Canadian Psychology, 58, 203–210. https://doi.org/10.1037/cap0000117
Greaves, C. V. in Campbell, J. L. (2007). Supporting Self-Care in General Practice. British Journal of General Practice, 57(543), 814–821.
Harding, S., Morris, R., Gunnell, D. idr. (2019). Is Teachers’ Mental Health and Wellbeing Associated with Students’ Mental Health and Wellbeing? Journal of Affective Disorders, 242, 180–187. https://doi.org/10.1016/j.jad.2018.08.080
Japelj Pavešić, B. (2020). Nacionalna študija zaznave nasilja nad učitelji in ravnatelji v šolah: zagotavljanje varnega in vzpodbudnega učnega okolja. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://doi.org/10.32320/978-961-270-321-9
Jeriček Klanšček H., Zorko, M., Bajt, M. idr. (2009). Duševno zdravje v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.
Klemenčič, M. M. (2006). Refleksija strokovnega dela kot ena temeljnih kompetenc. V: Sande, M., Dekleva, B., Kobolt, A. idr. (ur.). Socialna pedagogika: izbrani koncepti stroke (str. 159–167). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kobal Tomc, B., Centrih, M., Zalokar, L. idr. (2011). Otroci in mladostniki s hudimi motnjami vedenja – analiza stanja. Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Dostopno na: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti_pdf/otroci-hude_motnje_vedenje-porocilo-20-6-11.pdf (pridobljeno 17. 10. 2013).
Kobolt, A. in Žorga, S. (2006). Supervizija: proces razvoja in učenja v poklicu. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta.
Kovač, J. (2012). Pojav stresa pri svetovalnih delavcih v osnovni šoli. Revija za elementarno izobraževanje, 5(2–3), 37–54.
Kovač, J. (2013). Supervizija, stres in poklicna izgorelost šolskih svetovalnih delavcev. Maribor: Mednarodna založba.
Kovač, J. in Javornik Krečič, M. (2014). Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli. Revija za elementarno izobraževanje, 7(3–4), 89–104.
Kovač, J., Radovanović, L. in Javornik Krečič, M. (2020). Vključevanje šolskih svetovalnih delavcev v različne oblike supervizije. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(1), 73–86.
Krajnčan, M. in Bajželj, B. (2008). Odnos – osnova za socialnopedagoško delo. V: Krajnčan, M., Zorc Maver, D. in Bajželj, B. (ur.). Socialna pedagogika med teorijo in prakso (str. 55–70). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kranjčan, M. in Vrhunc Pfeifer, K. (2021). Krizne intervencije v vzgojnih zavodih (strokovnih centrih): izhodišča za pripravo smernic za ravnanje v kriznih situacijah v zavodih za vzgojo in izobraževanje ter mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Kristan, N., Marovič, M. in Kavčič, T. (2021). Who has my Back?: Social Convoys and Loneliness in Slovenian Adolescents living in Residential Youth Care Grouphomes. Child & family social work, 27(2), 254–266. https://doi.org/10.1111/cfs.12879
Marovič, M. (2019). Nameščanje in diskurz o (ne)ustreznosti vzgojne pomoči otrokom/mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami in/ali motnjami v vzgojnih zavodih. V: Marovič, M. in Sinjur, A. (ur.). Večdimenzionalnost socialnopedagoških diskurzov (str. 129–148). Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-7023-95-4.129-148
Marovič, M. (2021). Nova družina: prehod mladostnika iz primarne družine v izvendružinsko institucionalno obravnavo. V: Rutar, S., Felda, D., Rodela, M. idr. (ur.). Prehodi v različnih socialnih in izobraževalnih okoljih (str. 359–377). Koper: Založba Univerze na Primorskem. https://doi.org/10.26493/978-961-293-136-0.359-377
Marovič, M. (2022). Inefficiency of Social Pedagogical Treatment of an Individual Placed in a Residential Treatment Institution. V: Celec, R. (ur.). Challenges of Modern Society from Different Perspectives: New Issues (str. 129–141). Hamburg: Dr. Kovač.
Martinjak, M. (2002). Socialni pedagog – poklicni govorec. Socialna pedagogika, 6(4), 395–404.
Marušič, A. in Temnik, S. (2009). Javno duševno zdravje. Celje: Mohorjeva družba.
Maslach, C. in Leiter, M. P. (2002). Resnica o izgorevanju na delovnem mestu: kako organizacije povzročajo osebni stres in kako ga preprečiti. Ljubljana: Educy.
Morrissette, P. J. (2001). Self-Supervision: a primer for Counselors and Helping Professionals. Hoboken: Routledge.
Novak, K. (2018). Skrb za duševno zdravje na delovnem mestu: priročnik za promotorje duševnega zdravja v podjetjih. Maribor: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma.
Pahor, D. (2015). Sindrom izgorelosti – resna nevarnost sodobne družbe. Acta medico-biotechnica, 8(1), 7–9. https://doi.org/10.18690/actabiomed.111
Pelc, J. (2016). Supervizija za strokovne delavce. Vzgoja, 18(72), 42–43.
Peta evropska raziskava o delovnih razmerah za Slovenijo. (2010). Dostopno na: https://www.eurofound.europa.eu/sl/surveys/european-working-conditions-surveys/fifth-european-working-conditions-survey-2010 (pridobljeno 25. 7. 2021).
Poljak Lukek, S. (2003). Oblikovanje profesionalne identitete v procesu supervizije. Socialna pedagogika, 7(1), 71–82.
Poštuvan, V. (2016). Mentoriranje kot skrb za (telesno in) duševno zdravje. V: Razvoj sistema supervizirane prakse psihologov v Sloveniji (str. 117–125). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (ReNPDZ18–28). (2018). Uradni list RS, št. 24/18. Dostopno na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO120 (pridobljeno 12. 5. 2021).
Rupšiene, L., Skukauskaite, A., Baranauskiene, I. idr. (2017). The Relationship between Professional Burnout and Management Competences: The case of Social Pedagogues in Lithuania. Pedagogika, 128(4), 55–64. https://doi.org/10.15823/p.2017.54.
Sears, S. J. in Navin, S. L. (2001). Stressors in School Counseling. Education, 703, 333–337.
Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. (2022). Vzgojni zavodi povsem spregledani. Dostopno na: https://www.sviz.si/vzgojni-zavodi-povsem-spregledani/ (pridobljeno 27. 5. 2023).
Strniša, T. in Juriševič M. (2018). Razvoj strokovne samopodobe specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 116–130.
Temeljotov Salaj, A., Snežič, K. in Pungartnik, M. (2012). Stres, izgorelost in mobing na delovnem mestu. Socialna pedagogika, 16(1), 71–89.
Zorjan, S. (2016). Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja e-OPSA (Prilagojena različica za dejavnosti zdravstvenega in socialnega sektorja). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612549459.
Žakaitis, P. in Puškorienė, J. (2007). Pedagogų pasitikėjimo savimi ir perdegimo sindromo raiškossąsajos. Ugdymo psichologija, 18, 46–54.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Mateja Marovič, Špela Benčina, Ana Bogdan Zupančič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
