Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Ključne besede:
trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, bodoči učitelji razrednega pouka, okoljska pismenost, okolju prijazno vedenjePovzetek
Okolju prijazno vedenje je kompleksna sestavina človekovega praktičnega delovanja v okolju, ko se človek ne le zaveda okoljskih problemov in izraža pripravljenost za aktivno ukrepanje, temveč se obnaša skladno z zahtevami naravnega okolja. V prispevku
je predstavljena empirična raziskava, ki proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet. Raziskava ugotavlja, da anketiranci ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (x = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje.
Literatura
Abramovich, A., Miedijensky in S., Assor, A. (2013). Evaluating environmental behaviour of pre-service primary science teachers. Gordon Academic College of Education. Pridobljeno dne 20.03.2020 s svetovnega spleta: http://docplayer.net/152121445-13-th-conference-26-th-30-th--august-2019-palazzo-dei-congressi-bologna-italy-scienece-education-association.html.
Alvarez-García, O., Sureda-Negre, J. in Comas-Forgas, R. (2017). Assessing environmental competencies of primary education pre-service teachers in Spain. A competitive study between two universities. International Journal of Sustainability in Higher Education 19(1), 15–31. Pridobljeno dne 04.05.2020 s svetovnega spleta: http://sustainability.psu.edu/fieldguide/resources/alvarez-
-garcia-o-sureda-negre-j-comas-forgas-r-2017-assessing-environmental-competencies-of-primary-education-pre-service-teachers-in-spain-a-comparative-study-between-two-universities/.
Andevski, M., Maletaški in T., Banić, B. (2019). Odgovornost za prihodnost – trajnostni razvoj z vidika študentov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(3–4), 173–192.
Cencič, M. (2009). Kako poteka pedagoško raziskovanje: primer kvantitativne empirične neeksperimentalne raziskave. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Depolli Steiner, K. (2018). Tipologija pedagoških prepričanj študentov pedagoških smeri. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33(1), 104–115.
Gabrovšek, K. (2010). Ljudje z naravo, narava za ljudi. Biotska pestrost je naše življenje. Zavod RS za varstvo narave. Pridobljeno dne 13.11.2020 s svetovnega spleta: https://zrsvn-varstvonarave.si/wp-content/uploads/2019/09/Biodiverziteta_Koncna_verzija_2306.pdf.
IUCN, Foresta Institute for Ocean and Mountain Studies, US, UNESCO (1970). Final report: International Working Meeting on Environmental Education in the School Curriculum. Morges, CH. Pridobljeno dne 19.05.2020 s svetovnega spleta: https://portals.iucn.org/library/node/10447.
Kregar, S. (2017). Celostni pristop k vključevanju vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj. Vzgoja in izobraževanje, 48(4), 27–33.
Lepičnik Vodopivec, J. (2006). Okoljska vzgoja v vrtcu. Ljubljana: AWTS.
McPherson Frantz, C. in Mayer, F. (2013). The importance of connection to nature in assessing environmental education programs. Studies in educational evaluation (41), 85–89. Pridobljeno dne 17.01.2020 s svetovnega spleta: https://www.researchgate.net/publication/259120296_The_importance_of_connection_to_nature_in_assessing_environmental_education_programs.
Pehoiu, G. (2019). Percept of teachers regarding integration of education for environment and sustainable development in primary schools. Revista Romaneasca pentru educatie multidimensionala (2), 256–269. Pridobljeno dne 04.11.2020 s svetovnega spleta: https://www.researchgate.net/publication/333608620_Percept_of_Teachers_Regarding_Integration_of_Education_for_Environment_and_Sustainable_Development_in_Primary_Schools.
Poljanar Horvat, K. (2014). Vloga socialnih dejavnikov pri razvoju okoljske ozaveščenosti in spreminjanju okoljskega vedenja [Doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Pridobljeno dne 04.05.2020 s svetovnega spleta: https://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/attachments/doktorska_disertacija.pdf.
Potočnik, K. in Hus, V. (2015). Elementi trajnostnega razvoja v učnem načrtu spoznavanja okolja. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 30(1), 86–100.
Ramos, T., Caeiro, S., van Hoof, B., Lozano, R., Huisingh, D. in Ceulemans, K. (2015). Experiences from the implementation of sustainable development in higher education institutions: Environmental management for sustainable universities. Journal of cleaner production, 106, 3–10. Pridobljeno dne 10.02.2020 s svetovnega spleta: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0959652615006897.
Roth, C.E. (1992). Environmetal literacy: its roots, evolution and directions in the 1990s. Education Development Center Newton. Pridobljeno dne 23.03.2020 s svetovnega spleta: https://eric.ed.gov/?id=ED348235.
Saqipi, B. in Vogrinc, J. (2016). Razvijanje raziskovalne kompetence v izobraževanju prihodnjih učiteljev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 31(2), 101–117.
Torkar, G. (2016). Secondary school studnets environmental concerns and attitudes toward forest ecosystem services: implications for biodiversity education. Internacional journal of environmental & science education, (18), 11019–11031. Pridobljeno dne 10.11.2020 s svetovnega spleta: https://eric.ed.gov/?id=EJ1120801.
Wang, Y., Han, S., Mingxing, S., Huisingh, D., Hansson, L. in Wang, R. (2013). Moving towards an ecologically sound society? Starting from green universities and environmental higer education. Journal of Cleaner Production (61), 1–5. Pridobljeno dne 29.05.2020 s svetovnega spleta: https://kundoc.com/pdf-moving-towards-an-ecologically-sound-society-starting-from--green-universities-an.html.
Watson, R. (2019). UN Report: Nature’s dangerous decline “unprecedented”; species extinction rates “accelerating”. Pridobljeno dne 12.12.2019 s svetovnega spleta: https://www.un.org/sustainabledevelopment/blog/2019/05/nature-decline-unprecedented-report/.
Wolff, L.-A., Sjoblom, P., Hofman-Bergholm, M. in Palmberg, I. (2017). High performance education fails in sustainability? A reflection on finnish primary teacher education. Education science 7(32), 1–22. Pridobljeno dne 03.09.2019 s svetovnega spleta: https://eric.ed.gov/?id=EJ1135020.
Yavetz, B., Goldman, D. in Pe’er, S. (2009). Environmental Education Research. Environmental literacy of pre-service teachers in Israel: a comparison between students at the onset and end of their studies, (4), 393–415. Pridobljeno dne 12.01.2020 s svetovnega spleta: https://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/13504620902928422?scroll=top&needAccess=true.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Urša Repič, Vlasta Hus
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
