Vpliv interakcije in vzgojnega stila na koncentracijo predšolskih otrok
Ključne besede:
koncentracija, trajanje pozornosti, vzgojni stil, interakcijaPovzetek
Koncentracija je sposobnost, ki ima v življenju pomembno vlogo in se odraža pri uspešnosti na različnih življenjskih področjih, kot je uspeh v šoli in pri delu. Sposobnost koncentracije se razvija tekom otrokovega odraščanja. V raziskavi smo ugotavljali, kako je koncentracija pri predšolskih otrocih povezana z različnimi vrstami interakcij z odraslimi in vzgojnimi stili staršev. To smo preverjali s pomočjo intervjuja z vzgojiteljicami v vrtcu, vprašalnika vzgojnih stilov za starše in eksperimenta z otroki, kjer smo variirali vrsto interakcije med izvajanjem dejavnosti (brez, verbalna, fizična), pri čemer smo merili čas vzdrževanja pozornosti. Rezultati so pokazali, da so interakcija in vzgojni stili povezani s trajanjem pozornosti pri predšolskih otrocih. Vzdrževanje pozornosti najbolj spodbuja fizična interakcija. Najboljšo koncentracijo imajo v povprečju otroci, ki so vzgojeni v izrazito avtoritativnem vzgojnem stilu, najslabšo pa otroci, ki so vzgojeni v permisivnem načinu.
Literatura
Alliger Ruff, H., Klevjord Rothbart, M. (2001). Attention in Early Development: Themes and Variations. New York: Oxford University Press, inc.
Alizadeh, H., Andries, C. (2002). Interaction of parenting styles and attention deficit hyperactivity disorder in Iranian parents. Child & family behavior therapy, 24, št. 3, str. 37–52.
Aunola, K., Stattin, H., Nurmi, J.E. (2000). Parenting styles and adolescents’ achievement strategies. Journal of adolescence, 23, št. 2, str. 205–222.
Buri, J.R. (1991). Parental authority questionnaire. Journal of personality assessment, 57, št. 1, str. 110–119.
Byron, T., Baveystock, S. (2005). Little Angels. Pearson Education.
Čotar Konrad, S., Kukanja-Gabrijelčič, M. (2014). Pomen čustvene inteligentnosti v profesionalnem razvoju pedagoškega delavca. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 29, št. 2, str. 3–17.
Darling, N. (1999). Parenting Style and Its Correlates. ERIC Digest.
Fan, L., Yu, S., Wang, N., Yu, C., Shi, Y. (2018). A Tangible Jigsaw Puzzle Prototype for Attention-Deficit Hyperactivity Disorder Children. V Krömer, P., Zhang, H., Liang, Y., Pan, JS. (ur). Proceedings of the Fifth Euro-China Conference on Intelligent Data Analysis and Applications. Springer, Cham, str. 275–286.
Filley, C.M. (2002). The Neuroanatomy of Attention. Denver: Denver Veterans Affairs Medical Center, and the Department of Neurology and Psychiatry, University of Colorado School of Medicine.
González-Cámara, M., Osorio, A., Reparaz, C. (2019). Measurement and Function of the Control Dimension in Parenting Styles: A Systematic Review. International Journal of Environmental Research and Public Health, 16, št. 17, str. 3157.
Gordon, I., Eilbott, J.A., Feldman, R., Pelphrey, K.A.,Vander Wyk, B.C. (2013). Social, reward, and attention brain networks are involved when online bids for joint attention are met with congruent versus incongruent responses. Social neuroscience, 8, št. 6, str. 544–554.
Gurtler, H. (1994). Joj. Šola! Resnost življenja. Ljubljana: Založba Kres.
Habe, K. (2018). Z glasbo do učencu prijaznejšega učnega okolja in boljših učnih rezultatov. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33, št. 2, str. 3–19.
Hauck, P. (1988). Uspešna vzgoja otrok. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Hopkinks, B. (ur.) (2005). The Cambridge Encyclopedia of child development. Združene države Amerike: Cambridge university press.
Keller, G., Binder, A., Thiel, R.-D. (1999). Boljša motivacija – uspešnejše učenje. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva.
Kontos, S. (1999). Preschool teachers’ talk, roles, and activity settings during free play. Early childhood research quarterly, 14, št. 3, str. 363–382.
Kontos, S., Wilcox-Herzog, A. (1997). Teachers’ interactions with children: Why are they so important? Young Children, 52, št. 2, str. 4–12.
Kovačič, A., Macuh, B., Raspor, A., Sraka, M., Škabar, M. (2018). Starši kot medijski opismenjevalci osnovnošolskih otrok prve in druge triade. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 33, št. 2, str. 20–37.
Kroflič, R. (1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana: Založba Vija.
Moore, C., Dunham, P (1995). Joint Attention: Its Origins and Role in Development. Lawrence Erlbaum Associates.
Mravlje, F. (1999). Pozorno poslušanje z razumevanjem: priročnik za učitelje, vzgojitelje in starše. Nova Gorica: Educa.
Musek, J., Pečjak, V. (2001). Psihologija. Ljubljana: Educy.
Peček Čuk, M., Lesar, I. (2011). Moč vzgoje: sodobna vprašanja teorije vzgoje. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
Pečjak, V. (1977). Psihologija spoznavanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Richards, J.E. (2001). Attention in young infants: a developmental psychophysiological perspective. V: Nelson C. A. in Luciana M. (ur.). Developmental cognitive neuroscience. Cambridge, MA: MIT Press, str. 321–338.
Ručigaj, Z. (2012). Vzgoja kot drevo v zdravi rasti. Jesenice: Samozaložba.
Tonge, K.L., Jones, R.A., Hagenbuchner, M., Nguyen, T.V., Okely, A.D. (2017). Educator engagement and interaction and children’s physical activity in early childhood education and care settings: an observational study protocol. BMJ open, 7, št. 2.
Vygotsky, L.S. (1980). Mind in society: The development of higher psychological processes. Harvard university press.
Zalokar Divjak, Z. (2000). Vzgajati z ljubeznijo. Krško: Gora.
Yu, C., Smith, L.B. (2016). The social origins of sustained attention in one-year-old human infants. Current Biology, 26, št. 9, str. 1235–1240.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Jana Krivec, Tjaša Popovič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
