Kvalitativna paradigma pedagoškega raziskovanja v evalvaciji visokega šolstva

Avtorji

DOI:

https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i3-4.151

Ključne besede:

visokošolsko izobraževanje, presojanje kakovosti, počutje na delovnem mestu, kvalitativne metode, pedagoška metodologija

Povzetek

Zadovoljstvo zaposlenih v visokem šolstvu se najpogosteje spremlja s kvantitativno metodologijo pedagoškega raziskovanja, kot so ocenjevalne lestvice in zaprta anketna vprašanja. Bolj poglobljen vpogled v osebna razmišljanja, poglede in izkušnje zaposlenih na visokošolskih ustanovah pa zahteva vključitev tudi kvalitativne paradigme pedagoškega raziskovanja. V prispevku predstavljamo rezultate pionirskega projekta na Univerzi v Mariboru, v katerem je bil za ocenjevanje zadovoljstva zaposlenih uporabljen kvalitativni pristop fokusne skupine. V raziskavi je sodelovalo 10 predstavnikov strokovnih služb. Ugotovitve kvalitativne vsebinske analize so pokazale visoko stopnjo zadovoljstva in pripadnosti zaposlenih instituciji zaposlitve. Dobri medsebojni odnosi v kolektivu, dobro sodelovanje z različnimi deležniki, zanimanje za delo in dobro počutje na delovnem mestu predstavljajo ključne dejavnike zadovoljstva z delom pri zaposlenih v visokem šolstvu. Udeležba na strokovnih izobraževanjih in kvalitativni metodološki pristopi pri presojanju kakovosti pa pomembne strategije za izboljšanje delovne uspešnosti v visokem šolstvu.

Literatura

Adam, F., Hlebec, V., Kavčič, M., Lamut, U., Mrzel, M., Podmenik, D., Poplas Susič, T., Pavlič, R. D. in Švab, I. (2012). Kvalitativno raziskovanje v interdisciplinarni perspektivi. Inštitut za razvojne in strateške analize.

Anguera, T. M. in Izquierdo, C. (2006). Methodological approaches in human communication: From complexity of perceived situation to data analysis. V G. Riva, M. T. Anguera, B. K. Wiederhold in F. Mantovani (ur.), From communication to presence: Cognition, emotions and culture towards the ultimate communicative experience (str. 207−226). IOS Press.

Bleijenbergh, I., Korzilius, H. in Verschuren, P. (2011). Methodological criteria for the internal validity and utility of practice oriented research. Quality & Quantity, 45(1), 145–156.

Bratun, U., Asaba, E. in Zurc, J. (2023). Motives of retirement-aged workers and the importance of doing, being, becoming, and belonging: A systematic review of qualitative studies. Journal of Occupational Science, 30(3), 420−437.

Brod, M., Tesler, L. E. in Torsten L. C. (2009). Qualitative research and content validity: Developing best practices based on science and experience. Quality of Life Research, 18(9), 1263−1278.

Bucik, V. (1999). Kriteriji za presojanje kakovosti evalvacijske študije. Sodobna pedagogika 50(4), 8–18.

Creswell, J. W. (2014). Research design: Qualitative, quantitative and mixed methods approaches (4. izd.). Sage Publications, Inc.

Devjak, T., Podgornik, V., Berčnik, S. in Vogrinc, J. (2020). Importance of a positive climate for conducting self-evaluation in kindergarten. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(1), 21−41.

Dubaseniuk, O., Voznyuk, A. in Samoilenko, O. (2020). Quality of education – Ukrainian experience. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(1), 132−144.

Ficarra, L., Rubino, M. J. in Morote, E. S. (2020). Does organizational culture affect employee happiness? Journal for Leadership and Instruction, 19(2), 38–47.

Johnson, B. R. in Onwuegbuzie, A. J. (2004). Mixed methods research: A research paradigm whose time has come. Educational Researcher, 33(7), 14−26.

Klemenčič, S. in Hlebec, V. (2007). Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Andragoški center Slovenije.

Kogovšek, T. (1998). Kvaliteta podatkov v kvalitativnem raziskovanju [Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede].

Komisija za ocenjevanje kakovosti FF UM. (2020). Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2018/2019. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Komisija za ocenjevanje kakovosti FF UM. (2021). Samoevalvacijsko poročilo za študijsko leto 2019/2020. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Lincoln, Y. S. in Guba, E. G. (1985). Naturalistic Inquiry. Sage Publications, Inc.

Pogorelčnik, T. in Boštjančič, E. (2023). Sprejemanje rezultatov študentskih anket o pedagoškem delu med visokošolskimi učitelji in njihov odziv nanje. Sodobna pedagogika, 74(3), 51−70.

Silverman, D. (2003). Interpreting qualitative data: Methods for analysing talk, text and interaction (2. izd.). Sage Publications, Inc.

Starc, J. (2010). Evalvacija kakovosti organizacije ter izvedbe izobraževanja in usposabljanja menedžerjev. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 25(1), 110−122.

Starc, J. (2015). Kakovost delovanja visokošolskih zavodov se odraža v njihovem energijskem naboju. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 30(3−4), 136−152.

Strokovne službe. (2020). Maribor: Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru. Dostopno na: https://ff.um.si/o-fakulteti/strokovne-sluzbe/ (pridobljeno 5. 4. 2024).

Štemberger, T. (2015). Nekatere dileme spletnega zbiranja podatkov v luči pedagoških raziskav. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 30(1), 128−143.

Štemberger, T. (2021). Fokusne skupine v pedagoškem raziskovanju. Sodobna pedagogika, 72(3), 10−24.

Štemberger, T. (2017). Kaj študentje pričakujejo od visokošolskih učiteljev in sodelavcev? V S. Rutar S. Čotar Konrad, T. Štemberger, S. Bratož, A. Ježovnik, N. Tatković in A. Kocbek (ur.), Vidiki internacionalizacije in kakovosti v visokem šolstvu (str. 257−279). Založba Univerze na Primorskem.

Teddlie, C. in Tashakkori, A. (2009). Foundations of mixed methods research: Integrating quantitative and qualitative approaches in the social and behavioral sciences. Sage Publications, Inc.

Vogrinc, J. in Krek, J. (2011). Action research for improving educational practice. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 26(3), 61−75.

Zurc, J. (2021). Fokusna skupina s študenti tutorji: samoevalvacijska študija: zaključno poročilo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Zurc, J. (2022). Fokusna skupina s predstavniki strokovnih služb Filozofske fakultete Univerze v Mariboru: samoevalvacijska študija: zaključno poročilo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.

Zurc, J. (2023). Fokusna skupina kot metodološki pristop v evalvaciji in zagotavljanju kakovosti visokošolskega izobraževanja. V A. Mlekuž in I. Žagar (ur.), Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: izobraževanje učiteljic in učiteljev za raziskovalno učenje in poučevanje (str. 39−40). Pedagoški inštitut.

Zurc, J. in Ferligoj, A. (2023). Integracija kvantitativne in kvalitativne metodologije v družboslovnem raziskovanju. V A. Istenič, M. Gačnik, B. Horvat, M. Kukanja-Gabrijelčič, V. Kiswarday Riccarda, M. Lebeničnik, M. Mezgec, M. Volk, E. Protner in D. Zuljan (ur.), Upbringing and education between the past and the future (str. 511−528). Založba Univerze na Primorskem.

Objavljeno

2025-01-15

Kako citirati

Zurc, J. (2025). Kvalitativna paradigma pedagoškega raziskovanja v evalvaciji visokega šolstva. Pedagoška Obzorja, 39(3-4), 179–196. https://doi.org/10.55707/ds-po.v39i3-4.151

Številka

Rubrike

Prispevki