Strniševa Večerna pravljica po metodi obrnjenega učenja
Ključne besede:
metoda obrnjenega učenja, književnost pri pouku slovenščine, sekundarna stopnja vzgoje in izobraževanja, Gregor Strniša, Večerna pravljicaPovzetek
V prispevku podajamo izviren model metode obrnjenega učenja za književnost pri pouku slovenščine na sekundarni stopnji vzgoje in izobraževanja. Inovativni model izpeljemo iz ameriške različice, imenovane flipped learning, izvorno namenjeni poučevanju naravoslovja. Obe metodi izhajata iz domače naloge, ki jo učenec opravi pred obravnavo nove učne snovi v šoli, pri čemer po naši različici izhajamo iz učenčevega samostojnega branja krajšega, za razumevanje preprostejšega literarnega besedila. V prispevku je operativizirana na Strniševi Večerni pravljici iz zbirke Mozaiki, 1959, ki je obvezna tako v poklicno-tehniškem, srednjem strokovnem kakor gimnazijskem programu. Pesem ustreza kriterijem metode obrnjenega učenja, omogoča pa tudi znotrajpredmetno (medpodročno) povezovanje. Metodo obrnjenega učenja pri pouku književnosti primerjamo z metodo domačega branja in metodo šolske interpretacije, poročamo pa tudi o odzivih učiteljev na tu predstavljeno operativizacijo metode na strokovnem srečanju profesorjev slovenščine, ki je potekalo marca leta 2023 v organizaciji predmetne kurikularne skupine ZRSŠ.
Literatura
Arzenšek, A. (2017). Pričakovanja učiteljev do mednarodnih seminarjev usposabljanja ob delu. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 32(3–4), 145–160.
Atelšek, S., Fajfar, T., Jemec Tomazin, M. idr. (2019). Obrnjeno učenje. Dostopno na: https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/obrnjeno-ucenje (pridobljeno 4. 4. 2023).
Carr, N. (2011). Plitvine: kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnjenja. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Carretero, S., Vuorikari, R. in Punie, Y. (2017). Okvir digitalnih kompetenc za državljane: osem ravni doseganja kompetenc in primeri rabe: DigComp 2.1. Ljubljana: ZRSŠ.
Glinšek, K. (2014). Recepcija leposlovja med mladostniki. [Diplomsko delo]. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Jarić Dauenhauer, N. (2023). U finskim školama nema cjelodnevne nastave, informatike ni superodlikaša. Dostopno na: https://www.index.hr/vijesti/ (pridobljeno 4. 4. 2023).
Krakar Vogel, B. (1988). Smotri, vsebine in metode pouka slovenske književnosti. Jezik in slovstvo, 34(3), 65–69; 34(4–5), 89–97.
Krakar Vogel, B. (2004). Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS.
Krakar Vogel, B. (2020). Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Ljubljana: Rokus.
Kum, E. (2022). Bralne navade slovenskih srednješolcev iz jugovzhodne regije s poudarkom na času po pandemiji Covid-19. V: Žbogar, A. (ur.). Branje v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: 58. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: ZIFF, Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko.
Kvas, J. (1994). Šolska ura z Gregorjem Strnišo: interpretacija poezije. Ljubljana: ZRSŠŠ.
Majerčiková, J. in Petrů Puhrová, B. (2019). Pupil’s Learning Aspirations and the Perceived Influence of Their Parents. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 34(2), 113–132.
Maksimović, J., Stanković, Z. in Osmanović, J. (2020). Application of Didactic Teaching Models: Teachers’ and Students’ Perspectives. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 35(3–4), 71–87.
Marzano, R. J. in Kendall, J. S. (2000). The New Taxonomy of Educational Objectives. Thousand Oaks: Corwin.
Mrevlje, N. (2018). Kako si je slovenski pionir vesoljskih poletov zamislil potovanje po vesolju #video. Dostopno na: https://siol.net/trendi/kultura/kako-si-je-slovenski-pionir-vesoljskih-poletov-zamislil-potovanje-po-vesolju-video-467640 (pridobljeno 28. 3. 2023).
Peko, A., Dubovicki, S. in Munjiza, E. (2014). Does Homework as a Learning Strategy Stimulate Additional Student Overload? Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 29(3–4), 49–66.
Pirtošek, Z. (2019). Vpliv pisanja z roko na razvoj možganov: intervju z Robertom Kraljem. Dostopno na: https://ars.rtvslo.si/podkast/jezikovni-pogovori/47471518/174598229 (pridobljeno 14. 3. 2023).
PISA (2018). Izjava za medije. Dostopno na: https://www.pei.si/raziskovalna-dejavnost/mednarodne-raziskave/pisa/pisa-2018/ (pridobljeno 14. 3. 2023).
Propp, U. (2005). Celodnevna šola kot šola prihodnosti – šolskopedagoška utemeljitev. Sodobna pedagogika, 56(3), 28–45.
Pucko, T. in Pečjak, S. (1996). Primerjava učinkovitosti e-branja in branja s papirja pri učencih v srednji šoli. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 31(3–4), 55–69.
Rosandić, D. (1986). Metodika književnog odgoja in obrazovanja. Zagreb: Školska knjiga.
Spitzer, M. (2017). Digitalna demenca: kako spravljamo sebe in svoje otroke ob pamet. Celovec: Mohorjeva.
Spitzer, M. (2021). Epidemija pametnih telefonov. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Strniša, G. (1959). Mozaiki. Ljubljana: Lipa.
Strniša, G. (1983). Vesolje. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Tancig, S. (2014). Kako branje spreminja možgane in kaj izgubimo, če pisanje nadomestimo s tipkanjem? V: Orel, M. (ur.). Sodobni pristopi poučevanja prihajajočih generacij: Modern Approaches to Teaching coming Generation (str. 11–19). Polhov Gradec: Eduvision. Dostopno na: http://eduvision.si/Content/Docs/Zbornik%20prispevkov%20EDUvision%202014.pdf (pridobljeno 14. 3. 2023).
Tancig, S. (2020). Raziskave digitalizacije branja in pisanja ter medijske večopravilnosti – kakšne so spremembe na kognitivnem, čustveno-socialnem in nevrološkem področju ter v učnih dosežkih? V: Žagar, I. Ž. in Mlekuž, A. (ur.). Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: mednarodni vidiki vzgoje in izobraževanja (str. 229–247, 373–375). Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://doi.org/10.32320/978-961-270-324-0.229-247
Žbogar, A. (2014). Literarno branje in mladostniki. V: Žbogar, A. (ur.). Recepcija slovenske književnosti (str. 551–557). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Žbogar, A. (2021). (Meta)kognitivno-kritično šolsko branje književnosti. Didactica Slovenica – Pedagoška obzorja, 36(3–4), 69–80.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Alenka Žbogar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 mednarodno licenco.
